VSL Sklep I Cp 2329/2025

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnikov za izdajo začasne odredbe, po kateri se učinkovanje kreditne pogodbe z dne 10. 10. 2007 in notarskega zapisa kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju terjatve z dne 12. 10. 2007 ter aneksa št. 1 h kreditni pogodbi z dne 5. 6. 2008 začasno zadrži do pravnomočnega zaključka pravnega pravdnega.

2Tožnika v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavljata pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagata, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni in predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi.

V postopku uveljavljata ničnost izvirne kreditne pogodbe, to pa ima za posledico tudi ničnost vseh kasnejših sklenjenih dogovorov. Ker v primeru ničnosti prvotna pogodba ne obstaja, je ni mogoče veljavno spreminjati, dopolnjevati ali potrjevati (326. čl. Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ).

Tudi iz razlogov v izpodbijanem sklepu izhaja, da se aneks nanaša na izvirno kreditno pogodbo. Da se nanaša izključno na obveznosti iz naslova neodplačanega dela prvotno sklenjene kreditne pogodbe in da sta stranki z njim zgolj odložili še neporavnane obveznosti, potrjuje tudi njegovo besedilo. Ker ne gre za samostojen pravni posel, je za presojo poštenosti bistven zgolj trenutek sklenitve prvotne pogodbe, tožnika pa imata pravni interes tudi za uveljavljanje njegove ničnosti. Njegova veljavnost je odvisna od veljavnosti prve pogodbe, poleg tega pa se nanaša na neizpolnjen manjši del obveznosti (tako tudi sodba VS RS II Ips 7/2022 z dne 16. 3. 2022 in sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 626/2025 z dne 7. 7. 2025)

3Pritožba je utemeljena.

4Tožnika sta s tožbo zahtevala ničnost kreditne pogodbe in notarskega zapisa pogodbe s sporazumom o zavarovanju terjatve ter ničnost kasneje sklenjenega aneksa h kreditni pogodbi. Kot je ugotovljeno v izpodbijanem sklepu, so bili z aneksom z dne 15. 6. 2008 dogovorjeni nova višina anuitete, nov rok vračila kredita, povečano število obrokov ter na novo določena obrestna mera in pribitek.

5Odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe temelji na presoji, da ni verjetno izkazan obstoj terjatve, ki je ena od predpostavk za izdajo začasne odredbe po 1. odst. 272. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V izpodbijanem sklepu je navedeno, da je sicer verjetno, da tožnikoma ob sklenitvi pogodbe z dne 10. 10. 2007 niso bila dana zadostna pojasnila o posledicah prevzetega valutnega tveganja in da je zato ta pogodba v nasprotju z vestnostjo in poštenjem in nična, vendar pa je bila pogodba z aneksom prenovljena in obveznosti, na katere se nanaša predlagana začasna odredba, izvršujeta na podlagi aneksa, nista pa podala navedb o ničnosti aneksa niti ne zatrjujeta njegove ničnosti.

6Utemeljen je pritožbeni očitek o zmotnosti navedenega stališča. Ne glede na to, ali je bila s kasneje sklenjenim aneksom prvotna kreditna pogodba prenovljena (1. odst. 323. čl. OZ) ali je šlo zgolj za dogovor o spremembi nekaterih določb prvotne pogodbe (2. odst. 323. čl. OZ), morebitna ničnost prvotne pogodbe vpliva na veljavnost aneksa. Če je bila z njim prvotna pogodba prenovljena, je tudi prenovitev brez učinka (1. odst. 326. čl. OZ).¹ Četudi ni šlo za prenovitev - ker so bili z njim spremenjeni zgolj dogovori v zvezi s časovno dinamiko vračanja kredita in višino mesečnih obveznosti - je verjetno izkazana vsebinska povezanost med obema dogovoroma, zaradi katere aneks ne more učinkovati samostojno. Glavni obveznosti strank - dati kredit in ga odplačevati - sta bili namreč dogovorjeni v prvi pogodbi.

7Zaradi povezanosti pogodbe in aneksa je zmotno stališče v izpodbijanem sklepu, da v predlogu za izdajo začasne odredbe manjkajo navedbe, ki bi utemeljevale ničnost aneksa. Tožnika sta navedla, da so bili z aneksom spremenjeni zapadlost in višina obrokov ter obrestna mera, v ostalem pa so določbe kreditne pogodbe ostale nespremenjene. Očitno je, da se navedbe, s katerimi sta izkazovala ničnost pogodbe, nanašajo tudi na aneks. Nenazadnje sta s tožbo zahtevala tako ugotovitev ničnosti pogodbe kot ničnosti aneksa.

8Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v nov postopek (3. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Sprememba odločitve, za katero se zavzemata tožnika, ni mogoča že iz razloga, ker bi bila toženka prikrajšana v pravici do pravnega sredstva, ki ga ima zoper izdano začasno odredbo.

9Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. točki 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.

¹ Tako tudi VS RS v sodbi II Ips 7/2022, ki sta jo navedla pritožnika.