VDSS Sklep Psp 197/2025

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je tožnik predlagal ugotovitev, da je nezmožen za delo za polni delovni čas od 21. 8. 2025 dalje do pravnomočnosti sodbe sodišča prve stopnje in da začasna odredba velja še 8 dni po pravnomočnosti sodne odločbe, izdane v tem postopku.

2Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da sledi pravni argumentaciji sodišča prve stopnje in sicer da gre v tej zadevi za tako imenovano regulacijsko začasno odredbo, katere namen je začasna ureditev spornega razmerja in da so le-te zaradi preprečitve težko nadomestljive škode dopustne v izjemnih, nujnih in upravičenih primerih, pod pogojem, da je izkazano, da bi z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta stranki nastala težko nadomestljiva škoda. Ne strinja pa se z argumentacijo sodišča prve stopnje, da ni izkazal nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode. Gre namreč za poseben primer, saj ima funkcionalno le desno roko (na levi roki ima zgolj krn), ki si jo je poškodoval pri delu. Vse, kar počne v življenju, opravlja le z desno roko, saj si z levo roko ne more pomagati, niti pri vsakodnevnih opravilih, kaj šele pri opravljanju službenih obveznosti. Glavni cilj je, da si poškodovano roko pozdravi, za kar pa potrebuje bolniški stalež. Tožnik vsakodnevno doživlja življenjsko stisko. Gre za napad na njegovo dostojanstvo in osebnost, saj si sam ne more zavezati niti čevljev. Pri delu mu iz rok pada slušalka iz rok, težave ima tudi pri oblačenju in zapenjanju hlač. Omenjeno zanj predstavlja težko nadomestljivo škodo za duševno integriteto in za dostojanstvo. Potrebna je razumna presoja njegovega položaja, ne pa restriktivna razlaga standarda težko nadomestljive škode, kot jo je zavzelo sodišče prve stopnje. Ne strinja se tudi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da zadnjega pol leta ni prejemal s strani zdravnika predpisane analgetske terapije ter posledično zaradi tega tudi ni dokazal vsakodnevnih bolečin in mravljinčenja. Glede navedenega tožnik navaja, da si analgetike plačuje sam, saj je večina le-teh dostopna brez recepta. Sodišče ni opravilo dokazne presoje vseh izvidov in je posledično zgolj pavšalno zaključilo, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe. Iz izvidov izhajajo zdravstvene težave, prisotne so bolečine, razen tega pa so specialisti tudi predlagali podaljšanje bolniškega staleža. Sodišče je omenjeno spregledalo oziroma se do tega sploh ni opredelilo. Bolečine so prisotne ves čas in izzvenevajo z mravljinci v smeri od dlani naprej proti konicam, mezinca in prstanca desne roke. Dejansko stanje je zato zmotno ugotovljeno, odločitev o zavrnitvi začasne odredbe pa napačna in dokazno povsem nepodprta. Zdravstveno stanje pa se mu je zaradi opravljanja službenih obveznosti v času sodnega postopka tudi bistveno poslabšalo. Od 30. 10. 2025 dalje mu je predpisana močna analgetska medikamentozna terapija, zaradi katere je nezmožen za delo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da izda začasno odredbo, s katero ugotovi, da je tožnik nezmožen za delo za polni delovni čas od 21. 8. 2025 dalje oziroma podredno od 30. 10. 2025 dalje do pravnomočnosti sodbe sodišča prve stopnje, s tem, da začasna odredba velja še 8 dni po pravnomočnosti sodne odločbe, izdane v tem postopku oziroma, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)¹ v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih v (v nadaljevanju: ZDSS-1)² je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

5Tožnik je vložil tožbo zoper drugostopenjsko odločbo toženca št. ... z dne 8. 10. 2025. Z navedeno odločbo je bilo delno ugodeno njegovi pritožbi, vloženi zoper prvostopenjsko odločbo imenovanega zdravnika št. ... z dne 2. 9. 2025. Z navedeno odločbo je bilo odločeno, da je tožnik od 21. 8. 2025 do 9. 9. 2025 začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu, od 10. 9. 2025 do 19. 9. 2025 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po 2 uri dnevno, od 20. 9. 2025 do 10. 10. 2025 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno in od 11. 10. 2025 do 17. 10. 2025 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po 6 ur dnevno. Od 18. 10. 2025 dalje pa je zmožen za delo. Z drugostopenjsko odločbo je bila prvostopenjska odločba z dne 2. 9. 2025 spremenjena tako, da je tožnik tudi od 21. 8. 2025 do 18. 9. 2025 začasno nezmožen za delo in od 19. 9. 2025 do 19. 9. 2025 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po 2 uri dnevno zaradi poškodbe pri delu. V ostalem je ostala prvostopenjska odločba nespremenjena.

6Tožnik s tožbo uveljavlja, da se odpravi izpodbijani odločbi toženca ter da se ugotovi, da je začasno nezmožen za delo za polni delovni čas od 21. 8. 2025 dalje do pravnomočnosti sodbe sodišča prve stopnje. Predlagal je tudi izdajo začasne odredbe z enako vsebino.

7ZDSS-1 v prvem odstavku 70. člena določa, da lahko sodišče med postopkom na predlog stranke ali po uradni dolžnosti: odloži izvršitev izpodbijanega upravnega akta, če bi z izvršbo nastala stranki težko nadomestljiva škoda in ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda, ali naloži nasprotni stranki začasno plačilo dajatev.

8V četrtem odstavku istega člena je nadalje določeno, da se začasne odredbe izdajo po določbah zakona, ki ureja zavarovanje, če ni v tem členu določeno drugače, kar pomeni, da je pri odločanju o izdaji začasne odredbe potrebno uporabiti tudi določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju v (v nadaljevanju: ZIZ).³

9Za zavarovanje nedenarne terjatve, kot je to podano v tem primeru, mora upnik v skladu z 272. členom ZIZ verjetno izkazati, da terjatev obstoji ali da mu bo zoper dolžnika nastala, ter vsaj še eno od nadaljnjih predpostavk in sicer: nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode oziroma, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez začasne odredbe nastale upniku.

10Tudi po stališču pritožbenega sodišča v tej zadevi niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe. Namen začasnih odredb je v zavarovanju obstoječega stanja, da tekom sodnega postopka ne bi prišlo do spremembe, ki bi onemogočala kasnejšo izvršbo. To velja tudi pri uveljavljanju pravic iz socialnih zavarovanj.

11V zadevi gre za regulacijsko začasno odredbo, katere namen je začasna ureditev spornega razmerja. Regulacijske začasne odredbe pa so zaradi preprečitve težko nadomestljive škode dopustne v izjemnih, nujnih in upravičenih primerih pod pogojem, da je izkazano, da bi z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta, stranki nastala težko nadomestljiva škoda. Obstoj težko nadomestljive škode je potrebno ugotavljati in presojati za vsak primer posebej in to restriktivno. Težko nadomestljiva škoda se mora neposredno nanašati na dejstva, ugotovljena v upravnem aktu, to je v okviru ugotavljanja začasne zadržanosti od dela, torej v zvezi z opravljanjem dela in predvsem zdravstvenega stanja kot bistvenega razloga za zadržanost od dela. O težko nadomestljivi škodi lahko govorimo le tedaj, kadar je poleg verjetnosti nastanka škode izkazano tudi, da bo škodo težko nadomestiti ali omiliti in se pričakuje nastanek resnih posledic, ki se kaže v tem, da gre za znatno škodo, ki bi upnika toliko prizadela, da bi jo bilo težko sanirati.⁴

12V primeru odločanja o izdaji začasne odredbe ne gre za presojo izpodbijanih odločb toženca. Ali so bile odločbe pravilne in zakonite, bo predmet presoje v okviru rednega sojenja pred sodiščem. Bistveno za odločitev v tej zadevi je zgolj odgovor na vprašanje, ali bi z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta tožniku nastala težko nadomestljiva škoda.

13Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je pri tožniku prišlo do poškodbe na desni roki. Občutljivost za dotik se je pričela obnavljati, zaradi česar dodatni kirurški posegi niso smiselni. Pričakovati je, da se bo senzibiliteta spontano obnovila v nekaj mesecih do enega leta. V tem času sta mravljinčenje in pekoča bolečina lahko spremljajoč pojav. Nespretnost ter slaba mišična moč s tem nista povezani. Svetovano je nadaljnje razgibavanje PIP sklepa mezinca in podaljšanje bolniškega staleža.⁵ Tožnik opravlja delo pravnika.

14Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje izvid z dne 6. 10. 2025 spregledalo oziroma da se do njega ni opredelilo. Sodišče se je opredelilo do dokumentacije v spisu, pri čemer pa, kot je bilo že pojasnjeno, v primeru odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe ne gre za meritorno sojenje, temveč je bilo sodišče dolžno ugotoviti, ali so izpolnjeni že omenjeni z zakonom določeni pogoji za izdajo začasne odredbe. Svojo odločitev je ustrezno obrazložilo, tako da se jo da preizkusiti. Iz predloženih dokazov ne izhaja, da so bili tožniku predpisani analgetiki. Da si jih sam kupuje pa izhaja šele iz pritožbenih navedb.

15Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje preveč restriktivno razlagalo standard težko nadomestljive škode. Tudi po stališču pritožbenega sodišča zgolj pavšalne navedbe, da bi izvršitev izpodbijane odločbe lahko poslabšala tožnikovo zdravstveno stanje, ne zadoščajo za ugotovitev težko nadomestljive škode. Tožnik namreč ni dokazal, da bi mu opravljanje dela povzročilo težko nadomestljivo škodo. Pritožbeno sodišče sprejema pritožbene navedbe, da zdravstvene težave vplivajo na opravljanje tako osebnih kot tudi službenih opravil in s tem v zvezi tudi na duševno integriteto ter dostojanstvo, kar tožnik izpostavlja v pritožbi. Vendar pa v tem primeru ne gre za nevarnost nastanka težko nadomestljive škode, torej znatne škode, ki bi jo bilo težko sanirati. Tudi iz predloženih dokazov omenjena nevarnost ne izhaja.

16Glede pritožbenih navedb, da se je tožniku zdravstveno stanje po izdaji izpodbijane dokončne odločbe poslabšalo, pa pritožbeno sodišče opozarja na ureditev začasne nezmožnosti za delo v določbah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju: ZZVZZ)⁶ in v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju: Pravila OZZ).⁷ Izdana odločba se namreč nanaša na zdravstveno stanje, ki je obstajalo v času odločanja toženca. V primeru, da se je tožniku zdravstveno stanje poslabšalo, pa se lahko obrne na zdravnika, ki je pristojen za ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo.

17Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

¹ Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 2/2004.
³ Ur. l. RS št. 51/98 s spremembami.
⁴ Glej: Psp 431/2018 z dne 5. 12. 2018, Psp 134/2020 z dne 15. 6. 2000, Psp 62/2021 z dne 29. 3. 2021.
⁵ Izvid z dne 6. 10. 2025 in z dne 6. 2. 2025.
⁶ Ur. l. RS št. 9/92 s spremembami.
⁷ Ur. l. RS, št. 79/94 s spremembami.