VSL Sklep Cst 318/2025

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo ugovoru upnika A. A. pod zap. št. 1062 proti načrtu prve splošne razdelitve pod zap. št. 1059, in sicer tako, da se v končnem načrtu prve splošne razdelitve terjatev tega upnika upošteva v skupni višini 1.307.914,98 EUR ter se za plačilo te terjatve rezervira splošna razdelitvena masa v znesku 130.791,50 EUR, v presežku pa se ugovor upnika A. A. zavrne (1.1 točka izreka); ugodilo ugovoru upnika B. d. o. o. pod zap. št. 1063 proti načrtu prve splošne razdelitve pod zap. št. 1059, in sicer tako, da se terjatev tega upnika pod zap. št. 19 upošteva v skupnem znesku 1.453.765,19 EUR in plača temu upniku v znesku 145.376,52 EUR (1.2 točka izreka); odločilo, da se prva splošna razdelitev opravi na podlagi končnega načrta prve splošne razdelitve z dne 13. 11. 2025 pod zap. št. 1078, ki je sestavni del izreka sklepa in objavljen hkrati z objavo sklepa (2.1 točka izreka).

2Zoper navedeni sklep se je v delu, v katerem ni bilo ugodeno njegovemu ugovoru, upnik A. A. pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da se v točki 1.1 izreka upošteva terjatev v višini 2.198.160,29 EUR in se mu izplača 219.816,03 EUR, in spremeni odločitev v točki 2.1 izreka tako, da se razdelitev opravi skladno s spremembo, sprejeto v drugostopenjski odločbi.

3Stečajni upravitelj je v odgovoru na pritožbo predlagal, da se pritožba zavrne in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je upravitelj v skladu s tretjim odstavkom 363. člena ZFPPIPP predložil posodobljen končni seznam preizkušenih terjatev in načrt prve splošne razdelitve pod zap. št. 1059, ki ju je sodišče objavilo. Zoper načrt prve splošne razdelitve je upnik A. A. pravočasno ugovarjal, da je upravitelj v načrtu splošne razdelitve nepravilno navedel, da ima upnik B. d. o. o. na njegovi terjatvi zastavno pravico. Sodišču je predlagal, da mu prizna pravico do poplačila sorazmernega dela od terjatve v višini 1.341.036,96 EUR z obrestmi od začetka stečaja do 26. 8. 2025 in navedeni del terjatve izplača. Z izpodbijanim sklepom je sodišče njegovemu ugovoru delno ugodilo in odločilo, da se v končnem načrtu prve splošne razdelitve njegova terjatev upošteva v višini 1.307.914,98 EUR ter se za njeno plačilo rezervira splošna razdelitvena masa v znesku 130.791,50 EUR. V presežku pa je njegov ugovor zavrnilo.

6Pritožnik vztraja pri ugovoru, da je upravitelj višino njegove terjatve izračunal nepravilno. S predloženim izračunom po programu Vrhovnega sodišča RS dokazuje, da je, upoštevajoč glavnico, obresti in delna plačila, pravilna višina njegove terjatve 2.198.160,29 EUR. Vendar z navedenim pritožbenim očitkom ne more biti uspešen, saj ne izpodbija ugotovitve sodišča v izpodbijanem sklepu, da pri svojem izračunu ni upošteval, da je znesek nižji iz razloga, ker je del priznane terjatve odstopil svojima upnikoma (400.000,00 EUR s 5% obrestmi od 18. 1. 2010 do plačila upniku C. C. in 129.000,00 EUR z obrestmi od 28. 8. 2008 do plačila upniku D., o. p., d. o. o.). Da je upravitelj navedeno dejstvo v svojem izračunu, ki ga je priložil končnemu načrtu prve splošne razdelitve z dne 13. 11. 2025 pod zap. št. 1078, pravilno upošteval, je ugotovilo že sodišče prve stopnje. Pritožnik tudi ne izpodbija upraviteljevega izračuna višine odstopljene terjatve. Kot tudi ne izpodbija višine nobene druge postavke v upraviteljevem izračunu. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da se v končnem načrtu prve splošne razdelitve terjatev pritožnika upošteva v skupni višini 1.307.914,98 EUR, pravilna.

7Pritožnik neutemeljeno izpodbija tudi odločitev sodišča prve stopnje, da se mu ne izplača pripadajoči 10% del razdelitve, ampak se za plačilo terjatve rezervira splošna razdelitvena masa v znesku 130.791,50 EUR. Plačilo terjatve iz splošne razdelitvene mase se namreč izvede na podlagi načrta posamezne razdelitve, če sta izpolnjeni dve predpostavki: 1. terjatev ob izdelavi načrta velja za priznano in 2. terjatev je nepogojna (prim. prvi odstavek 362. člena ZFPPIPP). Dejstvo, da je pritožnikova terjatev priznana, ni sporno. Zato ni jasno, kaj želi doseči s pritožbenim očitkom, da gre za poseg v res iudicata, ker mu je bila terjatev v postopku priznana in temu doslej nihče ni ugovarjal. Za presojo oblikovanja rezervacije pa je odločilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da gre za pogojno terjatev. Zaradi tega je imelo sodišče prve stopnje za oblikovanje rezervacije podlago v zakonu. ZFPPIPP namreč ob prvi razdelitvi predvideva, da se v razdelitveni masi rezervirajo sredstva za plačilo terjatev, povezanih s pogojem, ki se do izdelave načrta prve razdelitve še ni uresničil, v deležu iz tretjega odstavka 359. člena ZFPPIPP (2. točka drugega odstavka 362. člena ZFPPIPP). Ker pritožnik ne izpodbija razlogov, ki jih je sodišče v izpodbijanem sklepu navedlo za ugotovitev, da gre v danem primeru za takšno vrsto terjatve, je očitek, da mu ni mogoče zadrževati izplačila zneska priznane terjatve, neutemeljen. Pritožnik zgolj z navedbo, da obvestilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa I .../2010 ni bilo poslano stečajnemu dolžniku, ne more uspeti, saj iz dokumentacije v spisu in pojasnila stečajnega upravitelja izhaja, da mu je bilo vročeno 17. 5. 2024.

8Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).