VSRS Sklep II DoR 229/2025

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica v zemljiški knjigi vpisana kot izključna lastnica nepremičnin z ID 001, ID 002 in ID 003 (sporne nepremičnine), in sicer se je v zemljiško knjigo vpisala na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani o izročitvi nepremičnine kupcu St 765/2014 z dne 8. 9. 2016, ki je bil izdan v stečajnem postopku nad družbo A. d. o. o. Na spornih nepremičninah v zemljiški knjigi ni vpisanih bremen, na nepremičninah z ID 001 in ID 003 pa v naravi stojita transformatorski postaji, ki prevajata električno energijo iz srednje v nizko napetost. Posest nad spornimi nepremičninami izvršuje toženka, ki je zavrnila tožničin poziv na izročitev v posest z dne 2. 2. 2017. Toženka se je v letu 2003 z družbo A, d. o. o. dogovorila za ustanovitev služnosti izgradnje, obratovanja, vzdrževanja, in nadzora kabelske kanalizacije in napeljave na spornih nepremičninah v korist toženke ter njenih pravnih naslednikov (neprava stvarna služnost). Dogovorjena neprava stvarna služnost ni bila nikoli vpisana v zemljiško knjigo, vendar jo je toženka nemoteno izvrševala od leta 2003 do 8. 9. 2016, in torej več kot 10 let.

2Na podlagi teh ugotovitev je sodišče prve stopnje ugodilo zahtevku tožnice za izročitev spornih nepremičnin v izključno neposredno posest (I. točka izreka), medtem ko je tožbo glede plačila 90.084,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi iz naslova donosa transformatorskih postaj obranih in neobranih plodov zaradi nepristojnosti zavrglo (II. točka izreka).

3Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženke in potrdilo I. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje (I. točka izreka) ter ugodilo pritožbi tožnice in razveljavilo II. točko izreka odločbe sodišča prve stopnje (II. točka izreka).

4Zoper I. točko odločbe sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja naslednja vprašanja: "1. Ali posamezne stvari (kabli kabelske kanalizacije, transformatorji, jaški, distribucijski postroj,..., postavljeni, vkopani, položeni na nepremičnini), ki so sestavni del javne elektroenergetske infrastrukture namenjene uporabi drugih nepremičnin oz. njihovi oskrbi z električno energijo, ohranijo svojo pravno samostojnost kot premične stvari in so lahko samostojno predmet stvarnih pravic ali postanejo sestavina nepremičnine na katerih se nahajajo?, 2. Ali je poslovna celota v smislu 480. člena EZ‑1 oz. 144. člena EZ‑2 - zaokrožen del elektroenergetskega omrežja, ki vrši distribucijo električne energije in predstavlja sistem med seboj povezanih elementov in naprav ali pa je to lahko tudi - vsak posamezen element elektroenergetskega omrežja, ki sam zase ne omogoča distribucije električne energije?, 3. Ali lahko oseba, ki je lastnik posameznega objekta, ki je del elektro distribucijskega sistema, ni pa hkrati tudi distribucijski operater oz. oseba, ki jo je slednji določil za upravljanje s tem delom elektro distribucijskega sistema zahteva vračilo posesti nad tem delom sistema od distribucijskega operaterja oz. osebe, ki jo je slednji določil za upravljanje s tem delom sistema?, 4. Ali je mogoče dokazati obstoj kvalificirane slabovernosti pri nakupu na javni dražbi v stečajnem postopku tudi v primeru, če med ravnanji cenilca, stečajnega upravitelja in kupca ni mogoče izkazati dogovora in usklajevanja, so pa le-ta protipravna in vsa "vodijo v isto smer" ter imajo za posledico oškodovanje stečajne mase?"

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Ker v obravnavanem primeru ti pogoji niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).