VSRS Sklep II DoR 338/2025

Predlog se zavrne.

1V tej zadevi je sporno vprašanje veljavnosti kreditne pogodbe v švicarskih frankih. Prva tožnica kot kreditojemalka in drugi tožnik kot zastavitelj sta jo sklenila za posojilo v višini 26.000.000 SIT (110.645,60 EUR) z odplačilno dobo 240 mesecev. Namenjeno je bilo nakupu stanovanja v Piranu za čas po njuni upokojitvi.

2Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe glede zahtevka za izbris hipoteke postopek v tem delu ustavilo (I. točka izreka), ugotovilo je, da so kreditna pogodba z dne 26. 10. 2005, notarski zapis kreditne pogodbe in sporazuma o ustanovitvi hipoteke po 142. členu SPZ ter pet dodatkov h kreditni pogodbi, ki so bili sklenjeni med prvo tožnico, drugim tožnikom in toženko, nični (II. točka izreka), in toženki naložilo, da prvi tožnici plača 73.654,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 12. 2023 dalje (III. točka izreka). V presežku je zahtevek zavrnilo in toženki naložilo plačilo pravdnih stroškov postopka (IV. in V. točka izreka).

Ugotovilo je, da je toženka tožnikoma podala zgolj splošna obvestila o značilnostih kredita, vezanega na CHF, in sicer, da je višina obroka odvisna od gibanja tečaja CHF, ne pa dodatnih podrobnejših pojasnil o načinu delovanja mehanizma valutne klavzule. Poudarilo je, da je ne glede na morebitno izobrazbo tožnice oziroma njeno opravljanje nalog na banki v skladu s sodno prasko standard pojasnilne dolžnosti enak tudi za kvalificirane potrošnike.

3Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zahtevke tožnikov zavrnilo.

Sodišče je ponovno zaslišalo prvo tožnico in ugotovilo, da je tokrat izpovedovala drugače - potrdila je, da je že ob sklenitvi kreditne pogodbe poznala delovanje valutne klavzule in se zavedala, da lahko sprememba tečaja CHF vpliva na višino mesečne anuitete. Presodilo je, da je imela zadostno znanje in informacije za sprejem poučene odločitve o najemu kredita. Poudarilo je okoliščine, da je prva tožnica v času sklepanja sporne kreditne pogodbe opravljala funkcijo izvršne direktorice banke, do leta 2011 sklenila pet aneksov h kreditni pogodbi, s katerimi je ohranila ali celo rahlo zvišala višino mesečne anuitete (ki bi se sicer znižala) z namenom, da kredit čim prej poplača, da se je med odplačevanjem kredita dvakrat potegovala za funkcijo viceguvernerke Banke Slovenije in namestnice predsednika Računskega sodišča RS, ter da je imela v času sklepanja sporne pogodbe visoko strokovno znanje s področja bančništva in ekonomije, saj je magistrica ekonomskih ved. Leta 1995 je napisala specialistično delo "Metodika notranjega revidiranja bank s poudarkom na deviznem poslovanju", ima specialistična znanja s področja notranje revizije poslovanja bank in deviznega poslovanja, pred sklenitvijo pogodbe pa se je na delovnem mestu na banki ukvarjala tudi z deviznim poslovanjem. Njen soprog je bil direktor podjetja s tujim poslovanjem. Sodišče je še ocenilo, da bi bila pojasnilna dolžnost banke večja, če bi šlo za stanovanjski kredit, namenjen osnovni življenjski potrebi, ne pa za nakup vikenda na morju. Kredit ju ni eksistenčno ogrozil. Sklenilo je, da je tožnica prejela dovolj informacij, ki bi pri povprečno pozornem potrošniku vzbudile zavest o tveganosti takega posla.

4Zoper sodbo sodišča druge stopnje sta tožnika vložila predlog za dopustitev revizije. Predlagata dopustitev revizije glede vprašanj, ki naj bi bila pomembna za zagotovitev pravne varnosti in enotno uporabo prava in glede katerih naj bi odločitev sodišča druge stopnje odstopala od sodne prakse Sodišča EU, Ustavnega Sodišča in Vrhovnega sodišča:

◦ Ali namen kredita po potrošniški hipotekarni pogodbi, če ta ni bil najet za zagotovitev (nakup) doma kot osnovne eksistenčne dobrine, vpliva na vsebino meril za izpolnitev pojasnilne dolžnosti banke v razmerju do potrošnika na način, da za izpolnitev pojasnilne dolžnosti ni potrebno opozorilo na dejanske posledice velike depreciacije domače valute in zvišanje tujih obrestnih mer na višino kreditnih obveznosti potrošnika za celotno obdobje odplačevanja kredita?

◦ Ali pri presoji iz prve točke tega predloga ni treba upoštevati vseh okoliščin, s katerimi je bil poklicni dajalec kredita lahko seznanjen ob sklenitvi pogodbe ob upoštevanju njegovega strokovnega znanja in izkušenj glede mogočih nihanj menjalnih tečajev in tveganj?

◦ Ali in v kakšni meri na vsebino meril za nepoštenost pogodbenega pogoja in izpolnitev pojasnilne dolžnosti banke v razmerju do potrošnika vplivajo dohodki potrošnika po sklenitvi kreditne pogodbe z banko?

◦ Ali mora banka izpolniti pojasnilno dolžnost tudi do pogodbene stranke kreditne pogodbe, ki je zastavitelj nepremičnine in ni glavni dolžnik in kreditojemalec, je pa njegov zakonec?

5Tožnika sta vložila tudi predlog za predložitev zadeve Sodišču EU v predhodno odločanje, v katerem sta postavila ista vprašanja, le drugo vprašanje sta izpustila.

6Predlog ni utemeljen.

7Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati rešitev pravnega vprašanja, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V obravnavani zadevi po oceni Vrhovnega sodišča ti pogoji niso izpolnjeni, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Presodilo je tudi, da niso podani razlogi za predložitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unije.

8V skladu s sodno prakso Sodišča EU mora nacionalno sodišče, kadar se sooči z vprašanjem razlage prava EU, izpolniti predložitveno dolžnost, razen če ugotovi: a) da vprašanje ni upoštevno; b) da je upoštevna določba prava EU že bila predmet razlage Sodišča EU (acte éclairé) ali c) da se pravilna uporaba prava EU ponuja tako očitno, da ne pušča prostora za razumen dvom (acte clair). V takih primerih lahko nacionalno sodišče opusti predložitev predhodnega vprašanja in ga reši sámo.¹

9Po 267. členu PDEU mora biti vprašanje za predhodno odločanje oblikovano tako, da Sodišču EU omogoči razlago prava Unije, kadar je to potrebno za odločitev nacionalnega sodišča v konkretni zadevi. Iz predloga izhaja, da tožnika v predložitev predlagata tri vprašanja, ki pa - enako kot v predlogu za dopustitev revizije - ne zajemajo vseh razlogov, na katerih temelji odločitev sodišča druge stopnje. Nobeno izmed njih se ne nanaša na okoliščino tožničine strokovne podkovanosti, ki je bila eden izmed ključnih elementov presoje. Ker tožnika s predlaganimi vprašanji ne izpodbijata vseh nosilnih razlogov sodbe,² z njihovo predložitvijo Sodišču EU ne bi mogla izboljšati svojega uspeha v pravdi. Predlog za predložitev zadeve temu sodišču zato ni utemeljen.

10Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ Zadeva C-144/23 z dne 15. 10. 2024 (Kubera) in v njej citirane odločbe Sodišča EU.
² Vprašanje, ki se nanaša na drugega tožnika kot zastavitelja oziroma hipotekarnega dolžnika, ni relevantno že zato, ker je bila hipoteka medtem že izbrisana.