VDSS VDS sodba Psp 680/2009

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v točki I. izreka zneski za mesec februar, marec, april, maj, junij in julij 2007 znižajo na 205,57 EUR. Znesek „3.085,06“ EUR pa se zniža na znesek „1.233,42“ EUR.

V točki II. izreka se znesek „314,94 EUR“ nadomesti z zneskom „2.166,58“ EUR.

V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke tako, da se odpravi odločba tožene stranke z dne 24. 1. 2008 in odločba z dne 9. 3. 2007 ter se tožniku prizna pravica do izredne denarne socialne pomoči za februar 2007 v višini 521,83 EUR, za marec 2007 v višini 521,83 EUR, za april 2007 v višini 521,83 EUR, za maj 2007 v višini 521,83 EUR, za junij 2007 v višini 521,83 EUR in za julij 2007 v višini 475,91 EUR zaradi ureditve ogrevanja in se v enkratnem znesku 3.085,06 EUR izplača takoj. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek za priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči v višini 314,94 EUR. Obenem je odločilo še, da je toženec dolžan povrniti tožniku njegove stroške postopka v višini 477,02 EUR v roku 15 dni, po preteku tega roka pa mu plačati še zakonske zamudne obresti.

Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da se pritožbi ugodi in da se izpodbijano sodbo spremeni oziroma jo razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno sojenje. Navaja, da določba 31. b člena Zakona o socialnem varstvu določa, da je tožnik lahko upravičen do izredne denarne socialne pomoči za obdobje, za katero se dodeli denarna socialna pomoč, mesečno le v višini 205,57 EUR oz. v višini enega minimalnega dohodka samske osebe, in ne v višini 521,83 EUR oz. v višini minimalne plače, kot je to napačno odločilo sodišče. V času vložitve vloge za izredno denarno socialno pomoč je namreč znesek minimalnega dohodka za samsko osebo znašal 205,57 EUR. Hkrati pa poudarja, da se denarna socialna pomoč v skladu s 33. členom prvič dodeli največ za obdobje treh mesecev. Ponovno pa, če so okoliščine, ki so podlaga za dodelitev in določitev višine denarne socialne pomoči, v času prve oz. prejšnje in ponovne odločitve nespremenjene. Ponovno se lahko dodeli največ za obdobje šestih mesecev. Tožnik pa v koledarskem letu 2007 ni prejel nobene druge izredne denarne socialne pomoči.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004 - ZDSS-1), in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da prvostopenjsko sodišče ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in da je ustrezno razčistilo dejansko stanje. Na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je nepravilno uporabilo materialno pravo.

V obravnavani zadevi je spor v zvezi z dodelitvijo izredne denarne socialne pomoči. O tej socialno varstveni dajatvi, ki jo je tožeča stranka uveljavljala, je v predsodnem postopku najprej odločil prvostopenjski organ z odločbo z dne 9. 3. 2007, s katero je tožeči stranki priznal enkratno izredno denarno socialno pomoč v višini 48,27 EUR za ureditev ogrevanja. O pritožbi tožeče stranke, vloženi zoper citirano odločbo, je odločal drugostopenjski organ z odločbo z dne 24. 1. 2008 in jo kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče prve stopnje je v skladu s 63. členom ZDSS-1 presojalo pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe z dne 24. 1. 2008 v zvezi s prvostopno odločbo z dne 9. 3. 2007 in je zaključilo, da sta navedeni odločbi nepravilni in nezakoniti. V postopku je namreč ugotovilo, česar pritožba tudi ne izpodbija, da gre pri tožeči stranki za materialno ogroženost, ki bo zaradi njenega zdravstvenega stanja trajala več mesecev. Sodišče je razsodilo, da je tožeča stranka upravičena do denarne socialne pomoči za obdobje več kot dva meseca, to je šest mesecev od februarja 2007 do julija 2007, ker bi lahko le v tem času odplačala celotno investicijo za ureditev ogrevanja izvajalcu, katera bi po izračunih, znašala 3.085,06 EUR.

V zvezi s pritožbenimi navedbami, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo mesečnega limita odobrene izredne denarne socialne pomoči, pritožbeno sodišče pritožbenim navedbam pritrjuje in ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je mesečne zneske izredne denarne socialne pomoči limitiralo v višini minimalne mesečne plače, napačno uporabilo materialno pravo. Pravna podlaga za odločanje je v danem primeru podana v določbi 31. b člena Zakona o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 36/2004, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZSV), ki v drugem odstavku določa, da se izredna denarna socialna pomoč dodeli glede na potrebe samske osebe oziroma družine za obdobje, za katero se dodeli denarna socialna pomoč, kadar center za socialno delo ugotovi, da gre za materialno ogroženost, ki bo trajala več kot dva meseca (izredna pomoč). Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je pri tožniku podana materialna ogroženost, ki bo trajala več kot dva meseca, torej šest mesecev, pa je nadalje potrebno uporabiti določbo tretjega odstavka, v katerem je navedeno, da višina izredne denarne socialne pomoči mesečno ne more presegati višine enega minimalnega dohodka samske osebe oziroma družine. Osnovni znesek minimalnega dohodka je določen v 22. členu ZSV, kjer je navedeno, da le-ta znaša 40.599 SIT (169,42 EUR) in se usklajuje enkrat letno, in sicer januarja za indeks cen življenjskih potrebščin za obdobje zadnjih 12 mesecev pred mesecem uskladitve, uporablja pa se od prvega dne naslednjega meseca po uskladitvi. V skladu s 5. členom Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 114/06, v nadaljnjem besedilu: ZUTPG) se je osnovni znesek minimalnega dohodka uskladil tako, da je v letu 2007, to je v času vložitve vloge, znašal 205,57 EUR.

Glede na to, da v skladu z zgoraj citirano določbo 31. b člena ZSV višina izredne denarne socialne pomoči mesečno ne more presegati višine enega minimalnega dohodka samske osebe, to je 205,57 EUR in ne zneska minimalne plače, kot je to nepravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je pritožbeno sodišče na podlagi pete alinee 358. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zneske za mesece od februarja 2007 do vključno meseca julija 2007 znižalo na 205,57 EUR. V skladu z navedenim pa je bilo potrebno znižati tudi skupni znesek, ki sedaj namesto 3.085,06 EUR znaša 1.233,42 EUR. Pritožbeno sodišče je posledično poseglo tudi v točko II. izreka tako, da je kar je tožeča stranka zahtevala več, zavrnilo (znesek 314,94 EUR je nadomestilo z zneskom 2.166,58 EUR). Tožeči stranki se pri tem pojasnjuje, da lahko v kolikor je še vedno v položaju materialne ogroženosti, pri pristojnem organu vloži novo vlogo za dodelitev izredne denarne socialne pomoči. Sodišče namreč v skladu z določbo 359. člena ZPP ne sme spremeniti sodbe v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona, zaradi česar je pritožbeno sodišče v skladu z zgoraj citirano določbo 31. b člena ZSV zgolj pravilno limitiralo mesečne zneske dodeljene izredne denarne socialne pomoči, ni pa moglo v škodo pritožnice poseči v ugotovitve sodišče prve stopnje glede podaljšanja dodeljene izredne denarne socialne pomoči.

V zvezi s pritožbenimi navedbami, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da se denarna socialna pomoč prvič dodeli največ za obdobje treh mesecev pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zaslišana priča pred sodiščem prve stopnje izpovedala, da je tožeča stranka že dlje časa upravičena do denarne socialne pomoči (torej ne gre za prvič dodeljeno denarno socialno pomoč). Sodišče prve stopnje je glede obdobja dodelitve izredne denarne socialne pomoči pravilno uporabilo določbo 33. člena ZSV, ki omogoča dodelitev denarne socialne pomoči tudi za šest mesecev, saj je v drugi alineji 31. b člena ZSV izrecno določeno, da se lahko izredna denarna socialna pomoč dodeli tudi za obdobje, za katero se dodeli denarna socialna pomoč, torej v skladu z določbo 33. člena ZSV tudi za obdobje šestih mesecev.

Glede na navedeno je bilo potrebno na podlagi 353. člena ZPP pritožbo v ostalem zavrniti in potrditi v nespremenjenem izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje.