31.b člen ZSV

Ob tem, da tudi tožena stranka ne nasprotuje več temu, da tožnica načeloma izpolnjuje pogoje za pridobitev pomoči (po vlogi z dne 22. 8. 2011), je treba pri presoji o dejanski upravičenosti do pomoči in njeni višini upoštevati le še zakonsko omejitev, po kateri višina enkratne izredne pomoči v enem koledarskem letu ne more presegati višine dveh njenih minimalnih dohodkov. Treba je poudariti, da je tožnica zahtevala izredno denarno socialno pomoč v enkratnem znesku oziroma enkratno izredno pomoč.

Ker je tožnik tožencu v zakonskem roku predložil dokazila o namenski porabi sredstev za le del dodeljene izredne denarne socialne pomoči, do nove izredne denarne socialne pomoči ni upravičen še 18 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči.

Ker je tožnik lastnik hiše, v kateri ne prebiva, in katere vrednost je presegala znesek 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (ki je znašal 13.608,00 EUR), ni upravičen do denarne socialne pomoči. Pri tožniku stanja, nastalega zaradi plačila poračuna električne energije v znesku 313,96, EUR, za katerega je prejel tudi občinsko denarno pomoč v znesku 190,00 EUR, ob tem, da je bil lastnik hiše, v kateri ni bival, v vrednosti 97.075,15 EUR, ni mogoče opredeliti kot materialne ogroženosti, zato ni upravičen do izredne denarne socialne pomoči.

Zgolj obveznost plačila elektrike za daljše časovno obdobje, ki je vezana na pravno osebo v lasti revidenta, ne spada med relevantne razloge, katere bi lahko šteli za nastanek materialne ogroženosti v smislu določb ZSV.

Glede na določbe Pravilnika tožene stranke (občine), da se občinska socialna pomoč praviloma dodeli občanom le enkrat letno in to (praviloma) v višini, ki ne presega višine denarne socialne pomoči po Zakonu o socialnem varstvu, ki je v spornem času znašala 48.062 takratnih SIT, revizijsko sodišče soglaša, da tožnica ob dodelitvi že sicer višjega zneska socialne pomoči do še višjih zneskov iz tega naslova ni bila upravičena.

Dohodek tožnikove družine mesečno ne dosega minimalnega dohodka, ki je pogoj za priznanje denarne socialne pomoči, vendar to še ne pomeni, da je tožnik upravičen do izredne denarne socialne pomoči, ki se lahko dodeli le po ugotovitvi, da se je družina iz razlogov, na katere ni mogla oz. ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti. Tožnik zahtevo za dodelitev te pomoči utemeljuje s povečanimi potrebami, ki jih ima zaradi nege bolne hčerke, kar ni utemeljeno, saj bi moral za uveljavitev pravice do pripomočkov za nego hčerke (dvigalo za kopalnico, sedež za kopalno kad, toaletni stol in podobno) prednostno uveljavljati te pravice na podlagi obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Ker se v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, kot je obravnavani, sodne takse ne plačujejo, je sodišče prve stopnje predlog za oprostitev plačila sodnih taks utemeljeno zavrglo. Tožnikov zahtevek za dodelitev izredne denarne socialne pomoči ni utemeljen, ker ga tožnik utemeljuje z dolgom na račun neplačane električne energije. Pri obveznosti za plačilo električne energije gre za redno obveznost gospodinjstva ali posameznika, s katero je mogoče vnaprej računati in obveznost plačila oziroma izstavljeni računi ne pomenijo nepredvidenega dogodka, ki pri upravičencu brez njegove krivde in neodvisno od njegove volje lahko povzroči socialno stisko.

Ob ugotovitvah, da tožnica za redno socialno pomoč v spornem obdobju ni zaprosila, da ji je bila socialna pomoč za nakup kurjave že odobrena, da ji je tudi sicer kurjavo za zimo zagotovila njena mati in da je uveljavljala pravico do enkratne občinske socialne pomoči za stroške zdravila, ki ji je bilo le priporočeno, je bil tožničin zahtevek za priznanje enkratne socialne pomoči utemeljeno zavrnjen.

Ker višina izredne denarne socialne pomoči mesečno ne more presegati višine enega minimalnega dohodka samske osebe oziroma družine, je tožnik, pri katerem je podana materialna ogroženost, ki bo trajala šest mesecev, upravičen do izredne denarne pomoči v višini šestih minimalnih dohodkov.

Spor zaradi uveljavitve pravice do izredne denarne socialne pomoči je spor o socialnovarstveni dajatvi, o katerem je pristojno odločati socialno sodišče.

Bistveno za odločitev v tej zadevi (dodelitev izredne denarne socialne pomoči) je bilo tako pri toženi stranki kot pred sodiščem dejstvo, da tožnik ni navedel nobenega takega razloga, zaradi katerega bi se znašel v položaju materialne ogroženosti.