VDSS Sodba Psp 167/2025

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca številka zadeve: ..., številka dosjeja: ... z dne 3. 9. 2024 in številka zadeve: ..., številka dosjeja: ... z dne 15. 12. 2023 ter priznanje pravice do invalidske pokojnine oziroma novih pravic iz invalidskega zavarovanja.

2Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica. Pojasnjuje, da zaradi slabega zdravja ne more priti v Slovenijo, prav tako tudi ne more delati po štiri ure dnevno. Ima več različnih bolezni, kar vse lahko izkaže tudi z izvidi. Sprašuje, ali ima pravico do nadomestila glede na to, da ima priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega po štiri ure dnevno. V Republiki BiH je bila tudi že invalidsko upokojena. Smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)¹ v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)² je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

5Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca z dne 3. 9. 2024, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo z dne 15. 12. 2023. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ zavrnil tožničino zahtevo za priznanje pravice do invalidske pokojnine.

6V zadevi je sporno, ali tožnica izpolnjuje pogoje za priznanje invalidske pokojnine oziroma novih pravic iz invalidskega zavarovanja.

7Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)³ v 41. členu določa pogoje za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Določeno je, da pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije, zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s polnim delovnim časom brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 55 let, zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj štiri ure dnevno brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let, in zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. ali III. kategorije in mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, ker je dopolnil 65 let.

8Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je bila tožnica z odločbo z dne 10. 3. 2014 razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji je bila priznana pravica do dela na drugem delu: zmožna za ročno premeščanje bremen do 5 kg, s krajšim delovnim časom od polnega štiri ure dnevno, od 5. 3. 2014 dalje. Tožnica je kasneje večkrat uveljavljala priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja, vendar so bile njene zahteve zavrnjene.

9Za odločitev v tej zadevi je odločilen odgovor na vprašanje, ali je prišlo pri tožnici do takih sprememb v zdravstvenem stanju, ki vplivajo na njeno invalidnost in s tem, ali se je invalidnost toliko poslabšala, da je tožnici potrebno priznati nove pravice iz invalidskega zavarovanja.

10Skladno s prvim odstavkom 63. člena ZPIZ-2 je invalidnost po tem zakonu podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. V primeru tožnice je ključen odgovor na vprašanje, ali je pri njej podana I. kategorija, v katero se skladno s 1. alinejo drugega odstavka istega člena razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti.

11Sodišče prve stopnje je dejansko stanje razčiščevalo s pridobitvijo izvedenskega mnenja sodnega izvedenca specialista MDPŠ. Iz pisno podanega izvedenskega mnenja z dne 3. 3. 2025, izhaja, da je pri tožnici od 5. 3. 2014 dalje zaradi posledic bolezni podana III. kategorija invalidnosti. Tožnica ni več zmožna s polnim delovnim časom za delo, na katerem je delala, to je "administrator". S krajšim delovnim časom od polnega štiri ure dnevno, 20 ur tedensko je zmožna opravljati delo na drugem delu z omejitvami. Datum nastanka invalidnosti je 5. 3. 2014, vzrok invalidnosti pa je bolezen. Tožnica se zdravi zaradi težav z gibali. Ugotovljene so bile obrabne spremembe v vratnem in ledvenem predelu. Zdravi se tudi zaradi sladkorne bolezni tipa 2 in ima povišan krvni tlak. Obravnavana je bila tudi pri psihiatru, ki ugotavlja perzistirajočo anksiozno depresijo in trajne spremembe osebnosti po katastrofičnih doživljajih. Že v letu 2011 je bila operirana zaradi karcinoma endometrija, v letu 2018 pa so ji levo opravili nefrektomijo zaradi afunkcionalne ledvice. Iz obrazca BiH/SL 27 izhaja, da je znižanega osnovnega razpoloženja, z znižanimi motivacijskimi in voljnimi dinamizmi. Nima jasnega uvida v svoje stanje, je nekritična, fiksirana na somatske težave. Sodni izvedenec na podlagi proučitve medicinske dokumentacije meni, da tožnica potrebuje razbremenitve pri delu, ki jih ima že priznane. Pri tožnici v tem primeru še ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti.

12Iz izvedenskega mnenja izhaja, da se pri tožnici zdravstveno stanje v času do 3. 9. 2024 (datum izdaje dokončne odločbe toženca) ni toliko poslabšalo, da bi vplivalo na samo invalidnost.

13Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za strokovno prepričljivo izvedensko mnenje. Sodni izvedenec je upošteval listinsko dokumentacijo v spisu. Kljub vabilu, da se udeleži osebnega pregleda, je tožnica svoj izostanek zaradi zdravstvenih razlogov opravičila. V tem primeru je sodni izvedenec izvedensko mnenje utemeljeno oprl na medicinsko dokumentacijo, ki se nahaja v spisu. Tožnica v pritožbi tudi ne navaja, da bi bilo navedeno mnenje pomanjkljivo oziroma nepravilno. Sklicuje se na zdravstveno stanje, pri čemer je predložila tudi nov izvid (priloga A/7). S tem v zvezi pritožbeno sodišče pojasnjuje, da lahko tožnica, v primeru, da se ji je zdravstveno stanje poslabšalo, pri tožencu začne nov postopek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, torej tudi pravice do invalidske pokojnine. Za odločitev pred sodiščem namreč niso bile odločilne spremembe v zdravstvenem stanju, ki so nastale v času po izdaji izpodbijane dokončne odločbe toženca. Na toženca se lahko obrne tudi z vprašanji glede pridobitve ostalih pravic iz invalidskega zavarovanja, kot jih omenja v pritožbi.

14Glede na to, da pri tožnici v času do izdaje izpodbijane dokončne odločbe ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, s tem niso izpolnjeni pogoji za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja in tudi ne za priznanje pravice do invalidske pokojnine, kot so določeni v 41. členu ZPIZ-2. Tožnica namreč tudi glede na dopolnjeno starost, ne izpolnjuje z zakonom določenega pogoja 65 let starosti, da bi lahko kot invalidka III. kategorije invalidnosti uveljavljala priznanje pravice do invalidske pokojnine.

15Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

¹ Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 2/2004.
³ Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.