VSRS Sklep VIII DoR 18/2025-7
ECLI:SI:VSRS:2025:VIII.DOR.18.2025.7Področje: delovno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–7▾
Jedro povzetek sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se izravnalne ure delovnega časa znotraj referenčnega obdobja, ko delavec ne dela, štejejo v čas počitka ali v delovni čas.
Izrek
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se izravnalne ure delovnega časa znotraj referenčnega obdobja, ko delavec ne dela, štejejo v čas počitka ali v delovni čas.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da je dolžna tožniku v roku 15 dni plačati odškodnino v višini 3.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 5. 2023 dalje; višji zahtevek za znesek 3.940,14 EUR je zavrnilo. Postopek je delno ustavilo in sklenilo, da je tožnik dolžan toženki povrniti stroške postopka v višini 724,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi toženke in sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je znesek stroškov postopka znižalo na 680,07 EUR. V ostalem je pritožbo toženke in v celoti pritožbo tožnika zavrnilo ter potrdilo nespremenjeni izpodbijani del odločbe sodišča prve stopnje.
3Toženka v predlogu za dopustitev revizije postavlja naslednja vprašanja:
- ali se čas izravnave ur v neenakomernem delovnem času šteje za počitek v smislu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1); ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je - razlikovalo med časom počitka, ki je delavcu zagotovljen kot minimalna pravica do počitka v smislu 154. in 156. člena ZDR-1, in časom počitka, ki je delavcu zagotovljen v času izravnave ur v neenakomernem delovnem času; - pri ugotavljanju kršitve prepovedi prekoračenja maksimalnega tedenskega števila ur dela čas izravnave ur v neenakomernem delovnem času vštevalo v delovni čas delavca;
- ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe postopka s tem, ko je na podlagi 286. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v nasprotju s četrtim odstavkom 269. člena ZPP upoštevalo pripravljalno vlogo tožnika, ki je bila vložena manj kot 15 dni pred pripravljalnim narokom;
- ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe postopka s tem, ko je štelo, da ima sodba prvostopenjskega sodišča razloge o dejanskih ugotovitvah in pravnih stališčih, ki so jasni in med seboj niso v nasprotju, čeprav: - prvostopenjsko sodišče pri ugotavljanju očitanih kršitev prekoračenja maksimalnega tedenskega števila ur ni upoštevalo predhodno zavzetega stališča, da se čas izravnave ur v neenakomerno razporejenem delovnem času ne všteva v delovni čas delavca in je ta čas vštevalo v delovni čas tožnika; - prvostopenjsko sodišče pri ugotavljanju obsega škode, ki naj bi tožniku nastal v posledici ugotovljenih kršitev pravic iz delovnega razmerja, ni v celoti upoštevalo izpovedbe tožnika, ampak je obstoj glavobola ter težav s koncentracijo ugotavljalo na podlagi njegove smiselne potrditve; - se prvostopenjsko sodišče o načinu določitve pravične odškodnine z vidika njene objektivne pogojenosti ni izreklo.
4Predlog je delno utemeljen.
5Po prvem odstavku 367.a člena ZPP sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
6V skladu z navedeno odločbo je Vrhovno sodišče dopustilo revizijo glede vprašanja, navedenega v izreku sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).
7Odločitev je sprejelo soglasno.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 19. 11. 2025Nazaj na vrh ↑