VSRS Sklep I R 164/2025

Predlog se zavrne.

1Pravdni stranki sta nekdanja zakonca. Med njima potekajo številni sodni postopki, vsi - vključno z obravnavanim - pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu.

2Tožnica je vložila predlog za izločitev vseh sodnikov pristojnega sodišča. Navajala je, da so podani razlogi, ki vzbujajo dvom v njihovo nepristranskost. Izrazila je nezadovoljstvo z dosedanjim vodenjem postopkov; sodišču je očitala počasnost, zavlačevanje in odločanje v prid tožencu. Ker gre za majhen kraj in manjše sodišče, naj bi se sodniki med seboj posvetovali, zato je prepričana, da bo tudi v konkretni zadevi razsojeno v njeno škodo. Izpostavila je, da naj bi toženec dajal vedeti, da bo sodišče odločilo njemu v prid, se hvalil s poznanstvi, poslal pa naj bi ji tudi (anonimno) pismo s podobno vsebino. Tožnica je izrecno predlagala nujno delegacijo (po 66. členu Zakona o pravdnem postopku; ZPP) in delegacijo iz razlogov smotrnosti (67. člen ZPP), ki jo je utemeljila s svojo selitvijo v Ljubljano.

3Toženec v odgovoru predvsem nasprotuje očitkom o nepristranskosti sojenja. Navaja tudi, da je tožničina sprememba naslova le formalna in namenjena potrebam postopka.

4O predlogih za izločitev sodnikov je bilo že odločeno. Iz sklepov, ki se nahajajo v spisu, izhaja, za so bili vsi predlogi zavrnjeni. Okrožno sodišče v Novem mestu je Vrhovnemu sodišču zato odstopilo spis v reševanje tožničinega predloga za prenos pristojnosti.

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Ker gre za izjemo od splošnih pravil krajevne pristojnosti, institut zahteva restriktivno razlago.

7Tožnica predlog za delegacijo utemeljuje na obeh razlogih - razlogu ekonomičnosti, ker se je preselila, in t. i. drugimi tehtnimi razlogi, ki po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča pomenijo zlasti tiste, ki zagotavljajo videz nepristranskosti sodišča. Vrhovno sodišče se zato v nadaljevanju opredeljuje do obeh.

8Splošna krajevna pristojnost se v pravdnem postopku navezuje na prebivališče toženca (47. člen ZPP). Smisel določbe je, da se tožencu, ki ga je v to vlogo spravil tožnik, nekoliko olajša položaj. Prenos pristojnosti zaradi naknadne spremembe prebivališča tožnice bi nasprotoval predstavljenemu smislu, pravzaprav pa niti ne bi prispeval k ekonomičnosti - povzročil bi le, da bi se na obravnave (namesto tožnice) moral voziti toženec. Postopek se torej ne bi izvedel lažje, hitreje in z manjšimi stroški, zato je selitveni razlog neutemeljen.

9Tudi očitani razlogi nepristranskosti niso takšni, da bi razumnemu, objektivnemu zunanjemu opazovalcu vzbudili resen dvom v nepristranskost sojenja. Navedbe o tem, s kom in kako naj bi bil toženec povezan, so posplošene, domnevne toženčeve izjave pa ne odražajo delovanja sodnikov pristojnega sodišča. Tožnica v svojem predlogu predvsem izraža nezadovoljstvo z dosedanjim vodenjem postopkov. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da imajo stranke za odpravo morebitnih materialnopravnih ali postopkovnih nepravilnosti na voljo redna in izredna pravna sredstva, za odpravo dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posameznega sodnika pa predlog za izločitev sodnika. Šele če bi bili izločeni vsi sodniki pristojnega sodišča, bi lahko sodišče predlagalo nujno delegacijo po 66. členu ZPP.

10Glede na navedeno je predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča neutemeljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.