VSL Sklep IV Cp 1642/2025

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje:

1Udeleženca sta bivša zunajzakonska partnerja, ki imata hčerki A. (12 let) in B. (9 let). V teku je postopek za dodelitev otrok, določitev stikov in preživnine. Predlagateljica (v nadaljevanju tudi: mati) je vložila predlog za izdajo začasne odredbe za omejitev stikov in začasno plačevanje preživnine, ki mu je sodišče prve stopnje deloma ugodilo in določilo, da stiki nasprotnega udeleženca (v nadaljevanju tudi: očeta) s hčerkama začasno potekajo vsako soboto ali drug dan po dogovoru med staršema v trajanju treh ur na javnem kraju (I. točka izreka) ter očetu naložilo, da plačuje začasno preživnino po 150 EUR za vsako od hčerk (II. točka izreka), določilo denarno kazen za kršitev odredbe, veljavnost in nesuspenzivnost začasne odredbe, pridržalo odločitev o stroških za končno odločbo (III., IV., VI. in VII. točka izreka) ter zavrnilo, kar je predlagateljica zahtevala več ali drugače (V. točka izreka - ni pritožbeno izpodbijano).

Pritožbeni postopek:

2Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec in med drugim navaja, da je tablete pri njem doma pozabil njegov prijatelj. Predložil je negativne rezultate toksikološkega testiranja. Neutemeljene so ugotovitve o neustreznih bivanjskih razmerah, saj so slike vzete iz konteksta. Mati vpliva na hčerki, saj sta ti na razgovor na CSD prišli dobro pripravljeni, uporabljali sta iste besedne zveze kot mama. Z določenim režimom stikov se bo samo še poglobilo odtujevanje hčerk od očeta. Sodišče je napačno ugotovilo glede neprimernih vzgojnih metod, saj ne hčerki ne oče niso navedli, da se oče še vedno poslužuje takih metod vzgoje. Deklici sta o hitri vožnji in strahu povedali le pred CSD, predlagateljica tega ni navedla v nobeni vlogi. Prispeval je k večjim nakupom, pogosto več kot polovico. Preživninsko obveznost je večkrat preplačal. Sodišče teh navedb ni zadosti preverilo. Deklici sta pri očetu sami dokumentirali razmere in tako zbirali dokazno gradivo proti očetu za svojo mamo. Deklici živita z mamo v hiši, v kateri živita še njuna babica in njuna teta, obkroženi sta s samimi ženskami, ki imajo vse tri zakoreninjeno jezo do moških. Sodišče je ravnalo napačno, ker je odločilo brez naroka. Lahko bi zaslišalo mater in očeta in dobilo dober uvid v družinsko dinamiko, lahko bi opravilo tudi ogled na domu očeta.

3Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

Odločitev pritožbenega sodišča:

4Pritožba ni utemeljena.

5Neutemeljene so pritožbene navedbe o kršitvi načela poštenega postopka in pravice do izjave. Zmotno je pritožbeno naziranje, da lahko sodišče sprejme sklep o začasni odredbi brez naroka le, če ogroženost otrok izhaja iz listinske dokumentacije. Noben zakon ne določa takšnega dokaznega pravila, sodišče pa lahko o začasni odredbi odloči (upoštevaje tudi načelo hitrosti postopka in nižji dokazni standard, kar je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje v 8. točki obrazložitve) na podlagi katerihkoli dokazov, upoštevaje načelo proste dokazne presoje (8. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku¹ v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku²). Razloge, zakaj ni razpisalo naroka in zaslišalo udeležencev, je sodišče prve stopnje smiselno pojasnilo v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

6Pritožbene navedbe, da bi sodišče lahko zaslišalo mater in očeta, opravilo ogled na domu očeta in zaslišalo (neimenovane) družinske člane očeta, niso konkretizirane, saj pritožba ne pojasni, katero odločilno dejstvo bi sodišče lahko ugotovilo z izvedbo teh dokazov ("uvid v družinsko dinamiko" ni odločilno dejstvo). Kadar pritožba graja dokazno oceno sodišča prve stopnje ali kršitev pravice do izjave zaradi neizvedbe dokaza, mora jasno in določno navesti, katero odločilno dejstvo ni bilo ugotovljeno ali je bilo napačno ugotovljeno, argumentirano kritizirati dokazno oceno sodišča prve stopnje in tudi povedati, v čem bi bila izpodbijana odločitev sodišča drugačna, če bi bil ta dokaz izveden oziroma bi bilo to odločilno dejstvo drugače (pravilno) ugotovljeno.³

7Bistveni razlog, ki tudi po oceni sodišča druge stopnje v celoti utemeljuje izdano začasno odredbo glede stikov, je dejstvo, da je oče v stanovanju, kjer je izvajal stike s hčerkama, hranil tablete prepovedane droge (ekstazi), kar niti ni sporno. Povsem nepomembno je, kar navaja pritožba in je navajal oče že v postopku na prvi stopnji, da naj bi te tablete pri očetu "pozabil" njegov (neimenovani) prijatelj, pritožnik pa naj bi jih skril v omaro, da jih hčerki ne bi našli. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da v tem trenutku ni pomembno, ali oče dejansko uživa (ali preprodaja?) mamila, temveč je ogrožajoče okolje, v katerem so deklicama mamila dostopna (primerjaj 10. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki jih pritožba konkretizirano niti ne napada). Dejstvo je, da oče tablet, ki jih je očitno prepoznal kot mamilo, ni uničil, predal policiji ali vrnil domnevnemu prijatelju, temveč jih je skril v stanovanju, v katerem sta bivali tudi hčerki. Pritožbeno sodišče se strinja, da to kaže na očitno neprimerno in ogrožajoče ravnanje, poleg tega je za deklici ogrožajoče tudi dejstvo, da v stanovanje, kjer so se izvajali stiki, zahajajo uživalci ali preprodajalci prepovedanih drog (ki jih nato v stanovanju pozabljajo ali izgubljajo), kar oče evidentno tolerira.

8Sodišče prve stopnje ni spregledalo okoliščine, da je oče predložil negativne izvide toksikoloških preiskav (10. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), temveč je poudarilo, da v tej fazi postopka ni bistveno, ali oče sam uživa drogo, temveč je bistveno, da se droga nahaja v okolju, v katerem sta bili prisotni deklici. Pritožbeno sodišče ob tem še dodaja, da je iz javno dostopnih virov mogoče ugotoviti, da se amfetamini (med katere spada tudi ekstazi) iz urina izločijo v štirih ali najpozneje petih dneh,⁴ pri čemer je iz spisa razvidno, da je pritožnikova pooblaščenka predlog za začasno odredbo prejela v odgovor 22. 5. 2025, pritožnik pa se je testiral 2. 6. 2025, torej bi bilo možno, da je s testiranjem počakal toliko časa, da urinski test prisotnosti ekstazija ni mogel več pokazati.

9Prisotnost drog v stanovanju, kjer so se izvrševali stiki, in očetov nekritičen odnos do njih, sta bistveni okoliščini, ki v celoti utemeljujeta izdajo začasne odredbe, s katero se začasno določajo stiki na javnem kraju, torej izven spornega stanovanja. Razlogi sodišča prve stopnje o neprimernih bivalnih razmerah v pritožnikovem stanovanju, neprimernih vzgojnih metodah in nevarni vožnji so v sklepu navedeni le za povrh (ex abundante cautela), torej niso odločilni, zato tudi niso pomembne pritožbene navedbe v zvezi s temi razlogi (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

10Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je mnenje CSD pristransko (pritožba teh navedb tudi ne konkretizira); da sta deklici na CSD govorili naučeno; da sta za mater zbirali dokaze proti očetu; o manipulaciji z otrokoma s strani matere in da deklici živita "obkroženi s samimi ženskami, ki imajo zakoreninjeno jezo do moških" (ni pojasnjeno, zakaj naj bi te ženske imele zakoreninjeno jezo do moških, kakšne naj bi bile "neprimerne teme", katerim sta deklici domnevno izpostavljeni, te trditve pa tudi niso z ničemer izkazane). Dejstvo je, da so se v očetovem stanovanju droge nahajale in da oče kljub temu, da je vedel, da v stanovanje prihajata deklici, drog ni nemudoma odstranil oziroma uničil, temveč jih je v stanovanju hranil. Takšno stanje oziroma ravnanje je brez dvoma ogrožajoče in utemeljuje izdajo začasne odredbe.

11Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da deklici za normalen razvoj potrebujeta stike s širšo družino, vključno z dedkom in babico. Stikov s širšo družino sodišče prve stopnje ni prepovedalo in nič ne preprečuje očetu, da na stik pripelje katerega od svojih sorodnikov. Stiki (vsak teden tri ure) tudi po oceni pritožbenega sodišča niso toliko omejeni, da bi to lahko povzročilo odtujevanje deklic od očeta oziroma da bi deklici ogrožalo.

12Pritožbeno sodišče tudi soglaša z razlogi sodišča prve stopnje glede začasne odredbe za preživnino, da tudi dolgotrajno znižanje kakovosti življenja lahko pomeni ogroženost otroka (13. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki je pritožba konkretizirano ne izpodbija).⁵ Pritožbene navedbe, da je oče k večjim nakupom prispeval več kot polovico; da je svojo dogovorjeno preživninsko obveznost večkrat preplačal; da sodišče ni v celoti presodilo sposobnosti očeta za plačevanje preživnine in njegovih dejanskih prispevkov, so nekonkretizirane in nedokazane, zato jih niti ni mogoče preizkusiti.

13Sodišče prve stopnje je ustrezno upoštevalo načelo najmilejšega ukrepa, saj ni sledilo predlogu za stike pod nadzorom in za omejitev stikov na le dvakrat mesečno.

14Ker niso podani izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo uradoma upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

15Ker je sodišče prve stopnje sklenilo, da se odločanje o stroških postopka za izdajo začasne odredbe pridrži za končno odločbo, česar pritožba ne izpodbija, pritožbeno sodišče ni odločalo o stroških tega pritožbenega postopka.

¹ Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.
² Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.
³ Primerjaj sodbo VSRS II Ips 136/2016 z dne 5. 10. 2017 in sklep VSRS II Ips 29/2024 z dne 4. 9. 2024.
⁴ https://www.priorygroup.com/blog/how-long-does-mdma-stay-in-your-system https://americanaddictioncenters.org/ecstasy-abuse/how-long-in-system
⁵ To stališče poleg že s strani prvostopenjskega sodišča citirane prakse in teorije podpira tudi novejša sodna praksa, npr. sklep VSL IV Cp 944/2024 z dne 11. 7. 2024.