VSM Sklep III Cp 774/2025

I. Pritožbama predlagatelja in Osnovne šole A. se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točkah II, III, IV in VII spremeni tako, da glasi:

"II. Ml. A. A., EMŠO: xxx se namesti v Strokovni center Mladinski dom D., kateri bo A. A. razporedil v najprimernejši strokovni center znotraj svojega območja, glede na vrsto pomoči, ki jo A. A. potrebuje.

III. Stiki ml. B. B. z babico - rejnico se določijo na način, da začasno, za obdobje 6. mesecev, potekajo pod nadzorom CSD oziroma v prisotnosti strokovne osebe, zaposlene v zavodu, v katerem je ml. B. B. nameščena. Stiki potekajo enkrat na teden v trajanju ene ure, pri čemer se upošteva, da stiki niso sočasni z ml. A. A. Stiki potekajo nadzorovano tudi enkrat tedensko preko telefona po sprotnem dogovoru z zavodom in predlagateljem, upoštevaje želje in koristi B. B.

Stiki B. B. z očetom potekajo začasno, za obdobje 6. mesecev, v soboto ali v nedeljo (brez nočitev), vsak parni vikend, pri čemer jo oče istega dne v popoldanskem času vrne v zavod, po sprotnem in predhodnem dogovoru med zavodom, predlagateljem in očetom, ob upoštevanju želja in koristi ml. B. B. Upoštevati je potrebno, da stiki niso sočasni z ml. A. A. V času šolskih počitnic in praznikov velja enak režim stikov.

IV. Stiki ml. A. A. z babico se določijo na način, da začasno, za obdobje 6. mesecev, potekajo pod nadzorom CSD oziroma v prisotnosti strokovne osebe zavoda, v katerem je ml. A. A. nameščen. Stiki potekajo enkrat na teden v trajanju ene ure, pri tem se upošteva, da stiki niso sočasni z ml. B. B. Stiki potekajo nadzorovano tudi enkrat tedensko preko telefona, po sprotnem dogovoru z zavodom in predlagateljem, upoštevaje želje in koristi A. A.

Stiki A. A. z očetom potekajo začasno, za obdobje 6. mesecev, v soboto ali v nedeljo (brez nočitev), vsak neparni vikend, na domu očeta, pri čemer ga oče istega dne v popoldanskem času vrne v zavod, po sprotnem in predhodnem dogovoru med zavodom, predlagateljem in očetom, ob upoštevanju želja in koristi ml. A. A. Upoštevati je potrebno, da stiki niso sočasni z ml. B. B. V času šolskih počitnic in praznikov se stiki določijo na način, da se enkrat tedensko izvajajo izven domačega okolja, v trajanju največ štirih ur, po sprotnem dogovoru med zavodom, očetom in predlagateljem, z upoštevanjem, da niso sočasni z B. B. Oče je dolžan zavod in predlagatelja predhodno obvestiti o lokaciji izvedbe načrtovanega stika.

VII. Ta začasna odredba velja za čas 6. mesecev , to je do 25. 3. 2026, oziroma do drugačne odločitve sodišča."

II. V presežku se pritožba predlagatelja zavrne ter v točkah I., VI. in VIII. potri sklep sodišča prve stopnje.

III. Pritožba udeleženke (babice) C. C. se v celoti zavrne.

IV. Udeleženci nosijo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ml. B. B. od izdaje sklepa do 1. 9. 2025 začasno namestilo pri prvi udeleženki - rejnici ter s 1. 9. 2025 v Strokovni center Mladinski dom D. (točka I.), ml. A. A. je z dnem izdaje sklepa namestilo Strokovni center F., (naslov 1) (II), določilo je stike med B. B. in očetom do 1. 9. 2025 po sprotnem in predhodnem dogovoru z rejnico, od 1. 9. 2025 pa z očetom in rejnico, tako da deklica vsak parni teden po dogovoru med strokovnim centrom, rejnico, očetom in predlagateljem po zaključku šolskih obveznosti v petek odide k rejnici, kjer ostane do nedelje, ko se vrne v zavod. V času bivanja pri rejnici se oče in rejnica sproti dogovarjata o terminih očetovih stikov, ki pa potekajo brez nočitev. Enak režim velja za čas počitnic in praznikov. V času neparnih vikendov ima B. B. možnost telefonskega pogovora z rejnico in očetom (točka III), določilo stike A. A. z rejnico in očetom, ki se do 1. 9. 2025 izvajajo bodisi na Strokovnem centru F. bodisi v neposredni bližini zavoda po sprotnem dogovoru in v trajanju do dveh ur. S pričetkom šolskega leta se izvajajo tako, da ml. A. A. vsako neparno soboto odide na dom rejnice ali očeta, ta, pri katerem bo otrok, pa ga istega dne v popoldanskem času vrne v zavod ob upoštevanju želja in koristi otrok. V času šolskih počitnic in praznikov se stiki določijo na način, da se enkrat tedensko izvajajo izven domačega okolja v trajanju do največ štirih ur, o čemer mora biti zavod in predlagatelj predhodno obveščen. Nadalje je določilo možnost telefonskih pogovorov z rejnico in očetom enkrat na teden ter od 1. 9. 2025 še vsak parni teden, ko ne bo imel stika čez vikend (točka IV), odločilo je, da se mora oče z dnem izdaje tega sklepa vključiti v ustrezno strokovno pomoč z namenom opolnomočiti prevzem skrbi za otroka ter izkazovanja abstinence od psihoaktivnih snovi (točka V), določilo za primer kršitve tega sklepa kršitelju kazen v znesku 500,00 EUR (točka VI), določilo čas veljavnosti začasne odredbe do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočno zaključenega nepravdnega postopka (točka VII) ter v presežku predlagateljev predlog zavrnilo (točka VIII).

2Zoper sklep vlagajo pritožbo predlagatelj, Zavod F. in udeleženka - rejnica oziroma babica mladoletnih A. A. in B. B.

3Predlagatelj podaja pritožbo zoper I., II., III., IV. in VIII. točko izreka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je predlagatelj postopka za podaljšanje ukrepa trajnega značaja ter predloga za izdajo začasne odredbe, ki jih je podal na podlagi dolgotrajne obravnave družine A. A. in B. B., neposrednih razgovorov s člani družine, psihosocialnih ocen, ocen razmer in sposobnosti izvajanja starševske skrbi ter skrbi v okviru rejništva ter na podlagi ocene ogroženosti otrok, vezane na ugotovljeno dogajanje v družini, po katerem je dne 14. 7. 2025 zoper ml. A. A. bila s strani Sektorja kriminalistične policije podana kazenska ovadba. Predlagal je takojšnjo razrešitev izvajalke rejniške dejavnosti C. C. za oba otroka, ker je kršila več določil rejniške pogodbe. V nadaljevanju obrazložitve v zvezi s kršitvijo rejniške pogodbe natančno podaja posamezne kršitve in razloge, ki zahtevajo njeno razrešitev. Navaja, da bo na pristojne službe podal kazensko ovadbo zoper rejnico in njenega moža zaradi zanemarjanja in surovega ravnanja zoper vnuka, saj s svojim načinom skrbi za otroka nista bila zmožna zaščititi nobenega od vnukov, sta ju ogrožala, ogrozila, zaznane težave minimalizirala in jih zanikala. Nadalje vztraja pri takojšnji namestitvi B. B. v Krizni center za mlade E. ali SCMD, z dnem 1. 9. 2025 pa tja zagotovo, in sicer v stanovanjsko skupino, ki je za B. B. že predvidena. Utemeljuje potrebo po takojšnji namestitvi deklice v strukturirano okolje z možnostjo vključitve v kontinuirano strokovno pomoč. Nadalje vztraja, da se Zan takoj namesti v SCMD, znotraj te odločitve predvidoma v Strokovni center F. Opozarja, da po Zakonu o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju (v nadaljevanju ZOOMTVI) opravlja SCMD naloge koordinatorja, zato se vse vloge za namestitev pošljejo njemu in se potem znotraj obeh centrov uskladi namestitev otrok. Sodišče je zato v točki II izreka odločilo napačno in odločitev ni izvršljiva. Zaradi zaščite otrok vztraja pri določitvi stikov pod nadzorom tako B. B. z babico kot z očetom v prisotnosti strokovne osebe, zaposlenega v zavodu v trajanju ene ure tedensko in izmenjave z babico in očetom ob upoštevanju, da stiki niso sočasni z mladoletnim A. A. Enako vztraja pri določitvi izvajanja stikov A. A. tako z babico kot z očetom pod nadzorom v prisotnosti strokovne osebe, zaposlene v konkretni namestitvi, v trajanju ene ure izmenjave z babico in z očetom z upoštevanjem, da stiki niso sočasni s B. B. V nadaljevanju podaja podrobno obrazložitev svojega predloga za razrešitev udeleženke kot rejnice in graja, da je sodišče v tem delu njen predlog zavrnilo. CSD izpostavlja, da je v okviru obravnave družine s sodelovanjem drugih strokovnih služb ocenil, da je za namen varstva koristi otrok in preprečitve ogroženosti nujen izrek začasne odredbe in je zato na pristojno sodišče podal predlog, da se otroka zaradi vzgojne nemoči izvajalke rejniške dejavnosti, pojava elementov nasilja v družini ter specifik otrok glede čustvenih in vedenjskih težav začasno namesti v Krizni center G. (predlog z dne 17. 3. 2025). Nadalje je v predlogu z dne 8. 4. 2025 predlagal namestitev obeh otrok v CSMD v stanovanjski skupini. Predlog je podal na podlagi aktivne obravnave družine in spremenjenih okoliščin, ki se navezujejo tudi na podano kazensko ovadbo zoper A. A. in zaradi prepoznane nemoči rejnice, ki se po opažanjih CSD izraža že od obdobja februarja 2023. Na strani rejnice so ugotovljeni elementi nasilja pri vzgoji B. B., zanemarjanje dolžnosti rejniške pogodbe ter tudi dejstva, da milejše oblike posega v rejniško družino niso prinesle želenih rezultatov. Sklicuje se na prvi odstavek 49. člena Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (v nadaljevanju ZIRD).

4Osnovna šola A. v pritožbi izraža nestrinjanje z odločitvijo, da se mladoletni A. A. namesti v Vzgojni zavod H. Sodišče skladno z ZOOMTVI ni pristojno za odločanje o strokovnem vprašanju glede izbire strokovnega centra, v katerega se bo otroka namestilo. Navajajo, da so bili z zadevo prvič seznanjeni s sprejemom izpodbijanega sklepa. Ml. A. A. je že opravil ogled stanovanjske skupine I., kjer mu je bilo všeč, zato ni nobenega razloga, da bi se ga nameščalo v SC F.

5Udeleženka C. C. (skrbnica - babica) izpodbija sklep v točki III in IV, glede odločitve po 1. 9. 2025. Očita nepravilno ugotovitev dejanskega stanja in poseg v korist otrok in pravico do stikov z najbližjimi. Strinja se in meni, da je začasno pravilno, da otroka nimata stika, ter da med tednom živita vsak v različnem zavodu. Ne razume, zakaj je A. A. določilo sodišče manjši obseg stikov kot B. B., in sicer stike brez nočitve, kar je neke vrste kaznovanje otroka. Selitev A. A. v nov dom bo nedvomno zelo stresno, v kolikor bi se lahko vrnil k rejnici na stik vsak parni vikend med petkom in nedeljo, bi na ta način imel možnost vsaj šest dni na mesec preživeti v hiši, ki bo vedno njegov pravi dom. Stiki kot so sedaj določeni so nekoristni in ogrožajoči za njegov nadaljnji razvoj, ko je ključno obdobje prihajajoče pubertete. A. A. je zelo navezan na udeleženko in jo potrebuje. Tudi počitniške stike bi sodišče moralo določiti obširneje.

6Udeleženka - rejnica v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene očitke predlagatelja ter se zavzema za ugoditev njeni pritožbi, pritrjuje pa pritožbenim navedbam OŠ A.

7. Pritožbi predlagatelja in OŠ A. sta delno utemeljeni, pritožba udeleženke - babice pa ni utemeljena.

8Obravnavana začasna odredba je bila izdana v postopku odločanja o ukrepu trajnega značaja odvzema ml. B. B. in ml. A. A. staršem ter namestitve v strokovni center (zavod). Z začasno odredbo z dne 21. 5. 2025 je bil ukrep trajnega značaja odvzema otrok staršem, z namestitvijo obeh otrok v rejništvo k prvi udeleženki (babici) in z ureditvijo stikov otrok z očetom, podaljšan. V nadaljevanju je predlagatelj glede na ugotovljeno ogrožajoče dogajanje v družini rejnice (14. 7. 2025 je Sektor kriminalistične policije PU Maribor podal zoper A. A. kazensko ovadbo zaradi suma spolnega nasilja nad ml. sestro B. B.) predlagal takojšnjo razrešitev rejnice z utemeljitvijo, da je babica ogrožajoče dogodke pred CSD minimalizirala ali jih celo prikrivala, ter da ne zmore preprečiti zlorabe otroka ter izvajanja dejanj z elementi kaznivih dejanj, s čimer rejnica oba otroka ogroža.

9Sodišče je v postopku ugotovilo verjetni obstoj ogroženosti ml. B. B., ki je v vlogi žrtve kaznivega dejanja, katerega domnevni storilec naj bi bil brat A. A. Prav tako je ugotovilo verjeten obstoj ogroženosti ml. A. A. s potrebo po takojšnji vzpostavitvi strukturiranega okolja z jasnimi mejami. Verjeten obstoj ogroženosti ter potreba po začasni namestitvi obeh otrok v primerni strokovni center tako pritožbeno nista sporna.

10Pritrditi pa je pritožbama predlagatelja ter Osnovne šole A., da je sodišče v nasprotju z ZOOMTVI odločilo, da se A. A. namesti v Strokovni center F., ker bi moralo odločiti, da se namesti v Strokovni center Mladinski dom S. Izbira konkretnega strokovnega centra je po zakonu prepuščena strokovnemu organu. Gre torej za odločitev o strokovnem vprašanju namestitve otroka znotraj strokovnega centra, zato je v tem delu sodišče druge stopnje pritožbama ugodilo, saj odločitev pod točko II izreka izpodbijanega sklepa posega v pristojnost strokovnega centra, za kar sodišče nima zakonskega pooblastila.

11Nadalje predlagatelj v pritožbi obširno graja, ker sodišče prve stopnje v postopku izdaje začasne odredbe ni odločilo o njegovem predlogu takojšne razrešitve udeleženke (babice mladoletnih A. A. in B. B.) kot rejnice (odločitve pod točko VIII izreka sklepa) in utemeljuje, da so podani pogoji za razrešitev po prvem odstavku 49. člena Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (v nadaljevanju ZIRD). Navaja, da razrešitev zahteva zaščita otrokovih koristi, razvidno pa je tudi, da rejnica ne izpolnjuje, z rejniško pogodbo, določenih dolžnosti. Sodišče druge stopnje odgovarja, da večina teh navedb presega obravnavanje v postopku izdaje začasne odredbe. Sodišče prve stopnje je v pravilno poudarilo, da so začasne odredbe nujni ukrepi in utemeljene, kadar je potrebno zaradi preprečitve ogrožanja otrokovega zdravega razvoja takojšnje ukrepanje torej še pred meritorno odločitvijo. Sodišče je v točki 14 obrazložitve argumentirano pojasnilo, da bodo vse zatrjevane kršitve in okoliščine, ki jih predlagatelj navaja kot razlog za razrešitev rejnice, predmet obravnavanja v okviru nadaljnjega meritornega postopka.

12Pritožbeno torej ni sporno, da je bilo zaradi preprečitve nadaljnje ogroženosti potrebno takoj ločiti brata in sestro ter jima zagotoviti varno in strukturirano okolje. Ker sta od 1. 9. 2025 oba že nameščena v zavodih so pritožbene navedbe glede odločitve, da ostaja B. B. začasno, do 1. 9. 2025, nameščena pri rejnici¹, postale nebistvene. Te navedbe pa se prepletajo z očitke predlagatelja, da sta mladoletna otroka verjetno ogrožena tudi z načinom izvajanja stikov, kot izhaja iz odločitve sodišča pod točkama III in IV. Iz podatkov spisa izhaja, da sta se tako predlagatelj kot sodišče prve stopnje zavedala težke družinske situacije, v kateri se je znašla družina po smrti mame otrok oziroma hčerke rejnice - otrokove babice. Pri tem je predlagatelj obstoj ogroženosti zatrjeval z babičino vzgojno nemočjo v zvezi s skrbjo za otroka, z nezmožnostjo ustrezno zaščititi petnajstletnega A. A. in enajstletno B. B. Konkretno je navajal rejničino zanikanje resnosti A. A. kriminalnih dejanj ter minimaliziranja posledic in težav, ki jih so očitana dejanja brata povzročila B. B. Izpostavil je tudi elemente nasilja pri vzgoji B. B. Iz podatkov spisa izhaja, da je babica 6. 2. 2025 na CSD povedala, da ima z A. A. vedno večje težave, da se noče učiti, uhaja z doma, zato prosi za pomoč. Nadalje je na razgovoru na CSD 21. 2. 2025 povedala, da se sprašuje ali je sploh pripravljena prevzeti vikend rejništvo, ker je čisto nemočna. Sodišče teh navedb in dokazov ni prezrlo, je pa potrebno pritrditi pritožbi, da jih je zmotno materialno pravno presojalo.

13Sodišče druge stopnje ocenjuje, da listinski dokazi, s katerimi predlagatelj utemeljuje svoj predlog po določitvi nadzorovanih stikov z babico (rejnico), verjetno izkazujejo, da bi bilo izvajanje osebnih stikov, kot jih je določilo sodišče, tako za B. B. kot za A. A. ogrožujoče.² Ker se pritožbene navedbe in razlogi za začasno odločitev stikov pod nadzorom, nanašajo le na rejnico - babico, je pritožba glede stikov z očetom neutemeljena. Da bi bila otroka na stikih z očetom, kot jih je določilo sodišče, verjetno ogrožena, predlagatelj v pritožbi ne navaja. Zato je sodišče v odločitev glede stikov obeh otrok z očetom, poseglo le, v kolikor je to potrebno, ker se stiki očeta z otrokoma ne bodo izvajali s sodelovanjem rejnice, temveč zavoda, kjer sta otroka nameščena ter predlagatelja.

14V postopku za izdajo začasne odredbe se odločilna dejstva ugotavljajo s stopnjo verjetnosti, ker narava urejanja razmerij zahteva hitro odločitev, ter ker se razmerja med udeleženci v tem postopku urejajo le za določen čas. Zaradi resnosti razlogov, s katerimi predlagatelj utemeljuje svoj predlog za razrešitev skrbnice, zaradi katerih bo sprožil tudi postopek odvzema dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti na pristojnem ministrstvu, sodišče druge stopnje ocenjuje, da je potrebno, zaradi odprave ogroženosti mladoletnih otrok, slediti predlogu predlagatelja ter z rejnico določiti začasno, za čas šest mesecev, nadzorovane stike, ob prisotnosti strokovnega delavca strokovnega centra, v katerem se mladoletna otroka nahajata. Z verjetnostjo je torej izkazano, da bi bila otroka v primeru osebnih stikov z rejnico, kot jih je določilo sodišče prve stopnje, ogrožena in ju je zato mogoče le z določitvijo stikov pod nadzorom v zadostni meri zavarovati.

15Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbi predlagatelja delno ugodilo ter izpodbijani sklep v točkah III in IV spremenilo tako, da je z rejnico določilo nadzorovane stike. Zaradi verjetno ugotovljene ogroženosti otrok, ki se kaže v obliki vzgojne nemoči rejnice, neprimernih očitkov, ki jih je deklici izrekala tudi ob nadzorovanih telefonskih pogovorih, neprimernih vzgojnih metodah in zaradi njene nezmožnosti zagotoviti tudi za A. A. varno in strukturirano okolja, ni mogoče pritrditi pritožbi udeleženke - rejnice, da je sodišče "poseglo v pravico do stikov z najbližjimi". Iz podatkov spisa izhaja, da je rejnica (babica) večkrat sama izražala nemoč v zvezi s skrbjo za otroka, še posebej za A. A., čeprav je vedela za njegova odklonilna in neprimerna ravnanja, ki jih obravnava policija in tudi tožilstvo. Zato je z razlogi, s katerimi je sodišče druge stopnje obrazložilo začasno izvajanje stikov pod nadzorom, potrebno v celoti zavrniti pritožbo rejnice (babice), ki se zavzema za razširitev osebnih stikov za A. A. tako, da bi fant stike izvajal tudi s prenočitvijo pri njej.

16Odločitev o začasnem izvajanju stikov z babico pod nadzorom in omejenih stikov z očetom je začasna odločitev, s trajanjem šestih mesecev. Poudariti je potrebno, da tudi meritorni postopek, v okviru katerega je bila izpodbijana začasna odredba izdana, to je postopek izreka ukrepa trajnega značaja in v okviru tega podan predlog za razrešitev skrbnice, predstavlja nujni postopek. To pomeni, da bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju čim prej izvesti vse potrebne dokaze za sprejem najprimernejšega ukrepa trajnega značaja ter v okviru tega tudi odločiti o predlogu za razrešitev skrbnice ter odločiti tudi o stikih obeh otrok z očetom in babico. Meritorno odločitev o ukrepih trajnega značaja odvzema otrok staršem (določba 174. člena DZ), kot o morebitni omejitvi stikov z očetom in z babico (določba 173. člena DZ) ter o razrešitvi rejnice, bo sodišče moralo sprejeti na podlagi skrbne dokazne ocene vseh izvedenih dokazov (določba 8. člena ZPP v zvezi z določbo 42. člena ZNP-1).

17Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbama delno ugodilo (določba 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP), delno pa pritožbi zavrnilo oziroma v celoti pritožbo rejnice in v tem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (določba 2. točke 365. člena ZPP), vse v zvezi z določbo 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

18Pritožbeni stroški niso bili priglašeni, zato sodišče druge stopnje o njih ni odločalo.

¹ Sodišče prve stopnje je tudi skrbno pojasnilo svojo odločitev, da B. B. začasno do pričetka šolskega leta ostane nameščena k obstoječi rejnici. Presodilo je, da so pri babici vsaj minimalno ustrezni pogoji za zagotavljanje osnovne skrbi za otroka, ki preprečujejo njeno ogroženost, ob upoštevanju, da deklica potrebuje čustveno podporo, ki ji ga zavod v času poletnih počitnic ne more zagotoviti. Vse to ob odločitvi, da se A. A. takoj začasno nadomesti v strokovni center, s čimer bo ločen od sestre, kar predstavlja ustrezno zaščito zanjo.
² CSD v pritožbi izpostavlja, da bo podal zoper rejnico in njenega moža kazensko ovadbo zaradi kršitve 192. člena Kazenskega zakonika: zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje.