UPRS Sklep I U 304/2025-6

Tožba se zavrže.

1Tožeča stranka je dne 17. 2. 2025 sodišču priporočeno po pošti poslala tožbo, v uvodu katere kot izpodbijani akt navaja sodbo in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 12/2025 z dne 23. 1. 2025. V tožbi opisuje dosedanji tek postopkov v zvezi z zahtevo za priznanje invalidske pokojnine, ki jo je vložila pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZPIZ), in pojasnjuje, da je zoper odločbo ZPIZ št. 10331-3082/2023 z dne 22. 5. z dne 22. 5. 2024 pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani vložila tožbo, zoper sodbo in sklep tega sodišča opr. št. XII Ps 596/2024 z dne 24. 10. 2024 pa tudi pritožbo, o kateri je s sodbo in sklepom opr. št. Psp 12/2025 z dne 23. 1. 2025 odločilo Višje delovno in socialno sodišče.

2Ker meni, da izpolnjuje vse z zakonom predpisane pogoje za priznanje pravice do invalidske pokojnine, tožeča stranka sodišču predlaga, da v upravnem sporu preveri zakonitost izdanih odločb ZPIZ ter sodb Delovnega in socialnega sodišča, pri izdaji katerih je bilo po njenem mnenju nepravilno ugotovljeno dejansko stanje zadeve, nepravilno pa je bilo tudi uporabljeno materialno pravo.

3Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

4Tožeča stranka s tožbo v tem upravnem sporu izpodbija sodno odločbo, ki je bila izdana v postopku socialnega spora, v katerem je socialno sodišče presojalo zakonitost in pravilnost odločbe ZPIZ, s katero je bila zavrnjena zahteva tožeče stranke za priznanje pravice do invalidske pokojnine.

5Iz sodbe in sklepa Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 12/2025 z dne 23. 1. 2025, ki ga je stranka sodišču predložila na poziv v upravnem sporu, izhaja, da je tožeča stranka s tožbo pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani izpodbijala odločbo ZPIZ, številka zadeve 10331-3082/2023, številka dosjeja: 7441624 z dne 22. 5. 2024, s katero je bila zavrnjena njena pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo ZPIZ z isto številko zadeve in dosjeja z dne 25. 10. 2023. Z navedeno odločbo je organ na prvi stopnji odločil, da tožeča stranka nima pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine, ker ne izpolnjuje zakonsko predpisanega pogoja za priznanje pravice, ki se nanaša na dopolnjeno minimalno pokojninsko dobo. S sodbo in sklepom opr. št. XII Ps 596/2024 z dne 14. 10. 2024 je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani tožbo zavrnilo, v delu, v katerem je stranka zahtevala priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine, pa je tožbo s sklepom zavrglo. Zoper navedeno odločitev sodišča na prvi stopnji je tožeča stranka vložila pritožbo, ki pa je bila s sodbo in sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 12/2025 z dne 23. 1. 2025 zavrnjena.

6Upravno sodišče je kot specializirano sodišče pristojno za odločanje le o tistih sporih, za katere je tako določeno z zakonom. Tako je s 1. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) določeno, da se v upravnem sporu zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, če za določeno zadevo ni z zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo. Po prvem odstavku 2. člena ZUS-1 odloča sodišče v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Za upravni akt pa se po drugem odstavku 2. člena ZUS-1 šteje upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.

7Navedeno določbo dopolnjuje 3. člen ZUS-1, ki opredeljuje akte, ki niso upravni akti v smislu 2. člena ZUS-1 in jih zato v upravnem sporu ni mogoče presojati. Med te akte, ki torej niso upravni akti, sodijo med drugim tudi tiste odločitve, ki jih nosilci sodne veje oblasti sprejemajo za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti. Upravni spor namreč ni namenjen nadzoru zakonitosti nad izvrševanjem oblasti na področju sodne funkcije, ki jo opravljajo sodišča splošne pristojnosti ali specializirana sodišča v delovnopravnih in socialnih sporih. V teh primerih so v naši pravni ureditvi predvideni drugi načini nadzora (npr. nadzor v okviru (rednih ali izrednih) pravnih sredstev zoper sodbe sodišč in nadzor, ki ga opravlja ustavno sodišče¹).

8Ker predstavljata sodba in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 12/2025 z dne 23. 1. 2025, s katerima je bilo odločeno o pritožbi tožeče stranke zoper sodbo in sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. XII Ps 596/2024 z dne 24. 10. 2024, posamični sodni odločbi, izdani v okviru izvrševanja sodne funkcije v postopku socialnega spora, tožba v upravnem sporu zoper takšna akta, ki nista upravna akta v smislu 2. člena ZUS-1, ni dovoljena. Sodno varstvo zoper odločbo ZPIZ je imela tožeča stranka na voljo v sodnem postopku pred socialnim sodiščem, kjer je to varstvo z vložitvijo tožbe ter pritožbe kot rednega pravnega sredstva tudi izkoristila.

9Ker torej sodno varstvo pred upravnim sodiščem zoper odločitve socialnega sodišča ni predvideno, je sodišče tožbo v tem upravnem sporu zavrglo ob predhodnem preizkusu na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

¹ Komentar k 3. členu ZUS-1, Zakon o upravnem sporu s komentarjem, mag. Mira Dobravec in ostali, GV založba, 2019, str. 33.