VSL Sklep I Cp 1733/2025

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje omejilo udeležencu pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov (1. točka izreka) ter sklenilo, da se zadržanje udeleženca na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike podaljša še najdlje do vključno 3. 11. 2025.

2Zoper sklep se po pooblaščencu pritožuje udeleženec. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi, oziroma podredno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Meni, da izpodbijani sklep neutemeljeno in nesorazmerno posega v njegove temeljne človekove pravice. Po določbah Zakona o duševnem zdravju je dopustno zdravljenje brez privolitve le v izjemnih primerih in zgolj za čas, ki je nujno potreben. Vsakršno podaljševanje ukrepa mora biti natančno in skrbno utemeljeno s stvarnimi okoliščinami, ki izkazujejo, da pritožnik še vedno predstavlja nevarnost zase ali za druge oziroma da brez tovrstnega ukrepa ne bi bil sposoben preživetja v običajnem življenjskem okolju. V konkretnem primeru takšne okoliščine niso prepričljivo izkazane, sklep pa se pretežno opira na izvedensko mnenje, ki ga pritožnik ocenjuje kot enostransko in pomanjkljivo. Pritožnik se subjektivno počuti zdrav in sposoben skrbeti zase. Dolžina trajanja ukrepa, kot jo je določilo sodišče prve stopnje, je pretirana in ne temelji na sorazmerni presoji med njegovim zdravstvenim stanjem ter težo posegov v njegove pravice. Sodišče bi moralo pri odločanju upoštevati načelo sorazmernosti, ki je eno izmed temeljnih ustavnih načel. Predlaga, da se v postopku postavi nov, neodvisen izvedenec psihiatrične stroke.

3Pritožba ni utemeljena.

4Udeleženec je bil s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani Pr 999/2025 z dne 25. 8. 2025, ki je postal pravnomočen na podlagi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1541/2025 z dne 2. 12. 2025, zadržan na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom UPK do vključno 25. 9. 2025.

5Sodišče podaljša zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom, če po izvedenem dokaznem postopku ugotovi, da je za odvrnitev vzrokov iz 1. odstavka 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) nujno potrebno nadaljnje zdravljenje (70. člen v zvezi s 1. odstavkom 48. člena ZDZdr). Sodišče torej podaljša zadržanje na omenjenem oddelku, če so še vedno izpolnjeni naslednji pogoji: če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje; - in če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.

6Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je prvo sodišče dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, pravilno je uporabilo materialno pravo ter svojo odločitev utemeljilo z obširnimi in razumnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče sprejema kot pravilne.

7Udeleženec ne izpodbija dokazne ocene prvostopenjskega sodišča, da ima akutno psihotično motnjo iz shizofrenega kroga, prav tako ne izpodbija zaključka, da ima zaradi duševne motnje hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, meni pa, da sodišče pri odločanju ni upoštevalo načela sorazmernosti, ki je eno izmed temeljnih ustavnih načel ter da je odločitev sprejelo na podlagi enostranskega in pomanjkljivega izvedenskega mnenja.

8Sodišče prve stopnje je odločitev o zdravstvenem stanju udeleženca utemeljeno oprlo na izvedensko mnenje v postopku določene sodne izvedenke psihiatrične stroke A. A., dr. med. (ki ima na področju psihiatrične stroke dolgoletne izkušnje), saj samo s potrebnim strokovnim znanjem ne razpolaga. Opravilo je tudi zaslišanje udeleženca ter vpogledalo v njegovo zdravstveno dokumentacijo ter nato na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj sprejelo pravilno dokazno oceno. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je izvedensko mnenje jasno, strokovno in prepričljivo ter v njem ni najti nasprotij ali pomanjkljivosti, ki bi vzbujale utemeljen dvom v pravilnost podanega mnenja. Izvedenka je mnenje podala po pregledu celotne razpoložljive dokumentacije ter na podlagi pogovora z udeležencem in razgovora z njegovim lečečim psihiatrom dr. B. B. Ker so zaključki sodišča prve stopnje o zdravstvenem stanju udeleženca strokovne narave, jih pritožba ne more izpodbiti zgolj s subjektivno oceno udeleženca, da se počuti zdrav ter da je sposoben skrbeti zase, ter s pavšalno navedbo, da izvedensko mnenje ocenjuje kot enostransko in pomanjkljivo. Kot je razvidno iz zapisnika naroka z dne 22. 9. 2025 pooblaščenec udeleženca na podano mnenje izvedenke ni imel pripomb in ni predlagal postavitve drugega izvedenca.

9Z izvedenskim mnenjem je prepričljivo podprt tudi zaključek sodišča prve stopnje, da druge milejše oblike pomoči zaradi aktualnega poslabšanja duševne bolezni ne pridejo v poštev, saj udeleženec zaradi nekritičnosti do narave bolezni in teže poslabšanja v njih ne zmore sodelovati.

10Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve posega v temeljne človekove pravice. Vendar pa, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, je namen prisilnega pridržanja in zdravljenja v psihiatrični bolnišnici v odvrnitvi nevarnosti, ki jo bolnik zaradi bolezni lahko povzroči bodisi drugim bodisi sebi, pa tudi v tem, da se odpravijo razlogi, zaradi katerih je pridržanje odrejeno. Sodišče je podaljšalo ukrep le za toliko časa, da se opravi prilagoditev ustrezne medikamentozne terapije ter da zdravila začnejo učinkovati, torej da časa, ko nevarnost hudega ogrožanja udeleženca preneha. Zato se očitek o nesorazmernosti posega v njegove pravice izkaže za neutemeljen.

11Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v skladu z 2. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in 1. odstavkom 30. člena ZDZdr, potrdilo sklep sodišča prve stopnje.