VSK Sklep II Ip 150/2025

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi z dne 21. 1. 2025 in sklenilo, da bo o zahtevku in stroških postopka odločalo Okrajno sodišče v Ajdovščini v pravdnem postopku. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je sodišče štelo, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor in je zato ravnalo v skladu z drugim odstavkom 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

2Zoper sklep je upnik pravočasno vložil pritožbo. V njej navaja, da dolžnikov ugovor ni obrazložen, ker ni priložil dokazov, ki bi potrjevali ugovorne navedbe. Predlaga, da se ugovor zavrne, dolžniku pa se naloži v plačilo upnikove stroške postopka.

3Dolžnik na pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5Upnik je vložil izvršilni predlog na podlagi verodostojne listine za izterjavo 183,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče je izvršbo s sklepom z dne 21. 1. 2025 dovolilo. Dolžnik je nato vložil pravočasen ugovor, v katerem je navedel, da je svoj dolg, ki je predmet izvršbe, pobotal s terjatvijo, ki jo je imel do upnika. Plačal je namreč račun št. 105/2018 z dne 27. 8. 2018 v višini 1.220,00 EUR, storitve pa upnik ni opravil. Ugovoru je priložil račun št. 12/2020, ki je v postopku predstavljal verodostojno listino, na podlagi katere je bil vložen predlog za izvršbo.

6Ugovor zoper sklep o izvršbi mora biti obrazložen. Ugovor je obrazložen, če dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo (53. in 55. člen ZIZ), in predloži dokaze, s katerimi ta dejstva dokazuje.

7Pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi v ugovoru zatrjevana dejstva (pobot terjatev) lahko imela za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična. Dokaz, ki ga je dolžnik priložil ugovoru, je v širšem smislu v neposredni zvezi s pobotom, ki ga dolžnik zatrjuje, zato je sodišče prve stopnje tak ugovor pravilno štelo za obrazložen in na njegovi podlagi razveljavilo sklep o izvršbi. Drugačna odločitev bi bila v nasprotju z ustavno zahtevo po enakosti orožij in bi posegla v dolžnikovo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS ter v pravico do poštenega sojenja, dolžniku pa bi odvzeli možnost, da se o njegovi obveznosti na podlagi vseh razpoložljivih dokaznih sredstev odloči v pravdnem postopku. Ustavno sodišče je v več odločbah (npr. Up-343/09, Up-1264/10, U-I-192/23) poudarilo, da se dolžniku v izvršilnem postopku ne sme naložiti prekomernega dokaznega bremena. Stroga presoja obrazloženosti in dokazanosti ugovornih navedb bi pomenila nesorazmeren poseg v dolžnikove ustavne pravice in bi ustvarila procesno neravnotežje, saj upniku za vložitev predloga zadostuje že gola navedba verodostojne listine brez predložitve dokazov.

8Pritožbeno sodišče je skladno z navedenim pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo¹ in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

9Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Pri čemer je ugotovilo, da tudi niso podane kršitve, na obstoj katerih pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ).