VSM Sodba VI Kp 97069/2024

I. Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženi A. A. je dolžan plačati 150,00 EUR sodne takse kot strošek pritožbenega postopka.

1Okrajno sodišče v Murski Soboti je kot sodišče prve stopnje obdolženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po 1. točki prvega odstavka 324. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) . Na podlagi 57. in 58. člena KZ-1 je obdolženemu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je na podlagi 1. točke prvega odstavka 324. člena določilo kazen 10 (deset) mesecev zapora, s preizkusno dobo 2 (dveh) let. Po 48. členu KZ-1 mu je izreklo še stransko kazen prepoved vožnje motornega vozila B kategorije za čas 6 (šest) mesecev od pravnomočnosti sodbe. Skladno določbi prvega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obdolžencu v plačilo naložilo stroške kazenskega postopka, in sicer sodno takso po tar. št. 7112 v zvezi s tar. št. 71113 v znesku 112,00 EUR in po tar. št. 7119 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v znesku 35,00 EUR.

2Sodbo sodišča prve stopnje s pritožbo izpodbija obdolženčev zagovornik, in sicer zaradi kršitve kazenskega zakona ter odločbe o kazenskih sankcijah. Pritožbenemu sodišču predlaga, da prvostopenjsko sodbo spremeni tako, da obdolženemu stranske kazni prepovedi motornega vozila ne izreče in odloči o povrnitvi pritožbenih stroškov po priloženem stroškovniku.

3Pritožba ni utemeljena.

4Jedro pritožbenih navedb predstavlja opozorilo obdolženčevega zagovornika o fakultativnosti izreka stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije na podlagi 48. člena KZ-1 ter poudarek, da mora sodišče prve stopnje tozadevno upoštevati in pretehtati vse okoliščine konkretnega primera. Kot nesporno navaja, da je obdolženi storil kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa, vendar meni, da je prvostopenjsko sodišče pri presoji okoliščin za izrek kazenske sankcije popolnoma spregledalo dejstvo, da obdolženi s storitvijo očitanega mu kaznivega dejanja ni povzročil prometne nesreče po tretjem odstavku 324. člena KZ-1, ki bi za posledico imela lahko telesno poškodbo ene ali več oseb, in bi bil izrek stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije na podlagi 48. člena KZ-1 obligatoren. Vztraja, da sodišče prve stopnje dejanskih okoliščin ni pravilno presodilo, saj umanjka upoštevanje dosedanje nekaznovanosti obdolženca (ko v skoraj 50 letih, od kar ima vozniško dovoljenje, ni storil nobenega kaznivega dejanja) in drugih osebnih okoliščin (njegova starost in hudo bolna žena, katero je treba voziti na številne preglede), v posledici česar pritožbeno izrazi prepričanje, da bi bilo glede na iskreno kesanje in obžalovanje zadoščeno specialni prevenciji že z izrekom (zgolj) pogojne obsodbe.

5Vendar povzetemu pritožbenemu izvajanju in zavzemanju za spremembo odločbe o kazenski sankciji ne gre slediti, saj je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in tudi razumno ovrednotilo vse pomembne okoliščine, ki vplivajo tako na izrek obdolženemu A. A. izrečene (tudi) stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije po 48. členu KZ-1. Za sprejeto odločitev je v točkah 3 in 4 obrazložitve izpodbijane sodbe ponudilo izčrpno in prepričljivo razlogovanje, temelječe na razumnem in smiselnem vrednotenju ugotovljenih olajševalnih in obteževalnih okoliščin. Pritožbeno poudarjeni okoliščini takojšnjega odkritega priznanja in obžalovanja storitve očitanega mu kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po 1. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1 (in ne pritožbeno omenjanega tretjega odstavka 324. člena KZ-1) sta bili navkljub drugačnemu mnenju zagovornika v okviru odmere kazenske sancije presojani pravilno ter podprti s prepričljivim razlogovanjem.

6Z nazorno prvostopenjsko celostno podano oceno pritožbeno sodišče v celoti soglaša in ji vsebinsko nima ničesar dodati, glede pritožbenih izvajanj obdolženčevega zagovornika pa zgolj pripominja, da slednji s pripisovanjem večjega pomena olajševalnim okoliščinam, kot jih je ugotovilo in upoštevalo sodišče prve stopnje na eni strani ter nekritičnemu popolnemu prezrtju obstoja v razmerju do obdolženega tudi obremenilnih okoliščin, izkazanih predvsem skozi visoko stopnjo alkoholiziranosti tempore criminis, ki je bistveno, za več kot polovico presegla mejo, in tudi obnašanje obdolženca po storitvi dejanja, ko je po trčenju odpeljal, stopnji krivde obdolženega, teži ter nevarnosti storjenega dejanja, v spremembo kazenske sankcije obdolženemu v korist ne more prepričati.

7Pritožbeno izpostavljena okoliščina, da bi imel obdolženi v prekrškovnem postopku možnost predlagati odložitev izvršitve prenehanja vozniškega dovoljenja ali predčasne vrnitve le-tega, na odločitev v kazenskem postopku ne more vplivati, saj gre za različno naravo in pravne posledice po zagovorniku primerjanih sodnih postopkov. V pritožbenem polemiziranju o možnostih obdolženega v prekrškovnem postopku se oddalji od neizpodbitnega dejstva, da je sodišče prve stopnje po zaključenem kazenskem postopku obdolženemu izreklo kazensko sankcijo po KZ-1, ki ima vsebinsko drugačen namen in posledice kot upravne sankcije v prekrškovnem postopku. Kazenski postopek ima samostojna pravila, pri čemer prvostopenjsko sodišče na upravnopravne možnosti, ki obstajajo v prekrškovnem postopku, ni vezano. Izrek stranske kazni v kazenskem postopku namreč zasleduje (tudi) specifično in generalno prevencijo ter varstvo cestnega prometa pred nevarnimi vozniki. Zagovornik tako skozi pritožbeno prizadevanje za prvostopenjsko sodbo brez izrečene stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije po 48. členu KZ-1 zanemari ključno, in sicer, da je obdolženi A. A. s tem, ko je vozil pod vplivom alkohola, izkazal posebej visoko stopnjo nevarnosti za promet, kar nedvomno upravičuje izrek (tudi) stranske kazni.

8Ob že izčrpno pojasnjenem v pritožbeno izpodbijani prvostopenjski sodbi pritožbeno sodišče zgolj dodaja, da je vožnja z alkoholom nad dovoljeno mejo že sama po sebi zadosten razlog za izrek stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije po 48. členu KZ-1, saj alkoholiziranost voznika pomeni objektivno visoko stopnjo nevarnosti za cestni promet, ker zmanjšuje njegove psihofizične sposobnosti in povečuje njegov odzivni čas ter tveganje za povzročitev prometne nesreče. Sodišče prve stopnje je namreč tudi v primeru prvič storjenega kaznivega dejanja, ko obdolženi vozilo upravlja pod vplivom alkohola, navkljub takojšnjemu priznanju krivde in dejanskemu kesanju obdolženca, slednjemu dolžno izreči ustrezno in jasno kazensko sankcijo, s katero posreduje nedvoumen signal o nesprejemljivosti takšnega pravno nevzdržnega vedenja in o resnosti pravnih posledic, ki jih takšno ravnanje povzroča. Pritožbeno sodišče se tako strinja z ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča, da je bila izrečena stranska kazen ne samo utemeljena, temveč celo nujna za dosego namena kaznovanja, saj bo obdolženi le na ta način v celoti ozavestil nujnost doslednega spoštovanja cestnoprometnih predpisov.

9Na namigovanje zagovornika o hipotetično drugačni, v razmerju do obdolženega ugodnejši obravnavi v prekrškovnem postopku, je sicer zadostno odgovorilo že sodišče prve stopnje v točki 4 obrazložitve izpodbijane sodbe. K prepričljivemu razlogovanju pa je vnovič opozoriti, da je kazensko pravo samostojen pravni red z drugačnimi cilji, zlasti z višjo stopnjo javnega interesa, v posledici česar je pritožbeno prizadevanje zagovornika pravno neutemeljeno in na zakonitost izrečene kazenske sankcije ne more merodajno vplivati.

10Ker vsakdo sam nosi posledice lastnih pravno nevzdržnih dejanj, na odločitev o izreku stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije po 48. členu KZ-1 ne morejo imeti odločilnega vpliva niti pritožbene navedbe o osebnih in družinskih okoliščinah obdolženega.

11Po obrazloženem, in ker zagovornik obdolženega glede odločilnih dejstev ne navaja več ničesar, kar bi terjalo posebno presojo in odgovor pritožbenega sodišča, in ker slednje pri uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo kršitev, ki jih je dolžno upoštevati po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je bilo pritožbo zavrniti kot neutemeljeno (391. člen ZKP).

12Odločitev o plačilu stroškov pritožbenega postopka, in sicer sodne takse, temelji na prvem odstavku 95. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP, pri čemer je višina sodne takse odmerjena v skladu z ZST-1 in Taksno tarifo (št. 7113 za izrek pogojne obsodbe v količniku 0,8 v zvezi s tar. št. 7112 v razponu od 140,00 EUR do 340,00 EUR in št. 7119 za izrek stranske kazni v razponu od 35,00 EUR do 85,00 EUR).