VSC Sklep II Cpg 75/2025

I. Pritožba se delno zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka.

II. Nadaljnji pritožbi se ugodi in se spremeni sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijani III. točki izreka tako, da se glasi:

″III. Prva nasprotna udeleženka je v roku 15 dni od vročitve prepisa tega sklepa dolžna predlagatelju:

- predati fotokopije izpisa prometa za vse transakcijske račune hčerinske družbe A. A. d.o.o. za poslovno leto 2024 in omogočiti vpogled v navedene dokumente,

- predati fotokopije knjige prejetih računov za hčerinsko družbo A. A. d.o.o. za vsa poslovna leta od vključno 2019 do vključno 2024 in omogočiti vpogled v navedene dokumente ter

- po potrebi podati še dodatna pisna pojasnila za navedeno zahtevano dokumentacijo".

III. Prva nasprotna udeleženka je dolžna v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa povrniti predlagatelju 1.030,55 EUR stroškov pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo predlog v delu, ki se nanaša na drugo nasprotno udeleženko (I. točka izreka). Prvi nasprotni udeleženki je naložilo, da je v roku 15 dni od vročitve prepisa sklepa dolžna predlagatelju predati fotokopije izpisa prometa za vse transakcijske račune za poslovno leto 2024 in omogočiti vpogled v navedene dokumente, predati fotokopije ali izpise knjige prejetih računov za poslovna leta od vključno 2019 do vključno 2024 in omogočiti vpogled v navedene dokumente ter po potrebi podati še dodatna pisna pojasnila za prej navedeno zahtevano dokumentacijo (II. točka izreka). V presežku je zavrnilo predlog glede zahteve, da prva nasprotna udeleženka preda predlagatelju fotokopije izpisa prometa za vse transakcijske račune hčerinske družbe A. d.o.o. za poslovno leto 2024 in omogoči vpogled v navedene dokumente, preda fotokopije knjige prejetih računov za hčerinsko družbo A. d.o.o. za vsa poslovna leta od vključno 2019 do vključno 2024 in omogoči vpogled v navedene dokumente ter po potrebi poda še dodatna pisna pojasnila za navedeno zahtevano dokumentacijo (III. točka izreka). Prvi nasprotni udeleženki je naložilo, da mora v roku 15 dni po vročitvi prepisa sklepa povrniti predlagatelju stroške postopka 1.660,40 EUR. Sklenilo je še, da prva nasprotna udeleženka in druga nasprotna udeleženka sami krijeta svoje stroške postopka (IV. točka izreka). Strinjalo se je z nasprotnima udeleženkama, da predlagatelj nima pravice zahtevati dokumentacije in pojasnil posameznih poslov od druge nasprotne udeleženke, ker ni njen družbenik. V delu predloga, ki se nanaša na drugo nasprotno udeleženko, zato ni upravičen predlagatelj. Med udeleženci je sporno ali je za zadeve druge nasprotne udeleženke, za katere med drugim predlagatelj uveljavlja s predlogom družbeniško pravico, prva nasprotna udeleženka dolžna omogočiti informacije in vpogled. Odgovor na to vprašanje je nikalen. Iz navedb v odgovoru na predlog izhaja, da predlagatelj ni družbenik druge nasprotne udeleženke, da je prva nasprotna udeleženka edina družbenica druge nasprotne udeleženke, vendar gre za ločena pravna subjekta z lastnim neodvisnim poslovodstvom, da se zahteva v tem delu nanaša na poslovno dokumentacijo druge nasprotne udeleženke, da gre za njene samostojne poslovne odločitve (dogodke) ter njene samostojne in na lastno odgovornost sklenjene posle, da ne gre za medsebojne posle nasprotnih udeleženk, da prva nasprotna udeleženka ne pridobiva, ne obdeluje in ne hrani dokumentacije druge nasprotne udeleženke, da tega ni dolžna početi ter da ne razpolaga z zahtevano dokumentacijo in informacijami. Navedenih dejstev predlagatelj ni argumentirano prerekal, zato se štejejo za priznana in s tem za dokazana. Ker predlagatelj ni družbenik druge nasprotne udeleženke in ker se zahteva v delu nanaša na zadeve slednje in ne na zadeve prve nasprotne udeleženke, katere član je predlagatelj, nista podani predpostavki iz 512. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1), zato obstaja zavrnitveni razlog glede dela zahteve. Ker se zahtevane informacije v delu nanašajo na zadeve druge nasprotne udeleženke, katere predlagatelj ni družbenik, je pa to prva nasprotna udeleženka, v kateri je predlagatelj družbenik, bi moral potem, ko sta v odgovoru na to opozorili nasprotni udeleženki, dopolniti navedbe in konkretizirano navesti kako so informacije o prometu za vse transakcijske račune druge nasprotne udeleženke za poslovno leto 2024 in podatki iz knjige prejetih računov za drugo nasprotno udeleženko za poslovna leta od vključno 2019 do vključno 2024 povezani z zadevami prve nasprotne udeleženke oziroma kako vplivajo na njegov družbeniški položaj in položaj prve nasprotne udeleženke ter da jih slednja lahko pridobi od druge nasprotne udeleženke na zakonitem ali pogodbenem temelju. Temu trditvenemu bremenu predlagatelj ni zadostil.

2Zoper I. in zoper III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo predlagatelj po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1) ter zaradi kršitve ustavnih pravic. V pritožbi navaja, da gre za nezakonito pravno naziranje, ki je v nasprotju z namenom 512. člena ZGD-1 in s sodno prakso ter stališči pravne teorije. Zakon ne definira kaj so zadeve družbe niti kaj so knjige in spisi družbe. Namerno pušča širok manevrski prostor razlage 512. člena ZGD-1 iz razloga, da se družbeniku omogoči širšo dostopnost do informacij in dokumentacije, ki se nanašajo na družbo. Iz tega razloga zakon namenoma vsebuje izraz ″o zadevah družbe‶ iz razloga, da se družbeniku omogoči seznanitev s kakršnimikoli informacijami, ki kakorkoli vplivajo na vodenje oziroma poslovanje družbe. V konkretnem primeru je za prvo nasprotno udeleženko izjemnega oziroma ključnega pomena poslovanje druge nasprotne udeleženke, ker je prva nasprotna udeleženka 100 % družbenica druge nasprotne udeleženke. Družbeniki prve nasprotne udeleženke so dejansko družbeniki druge nasprotne udeleženke. Zadeve prve nasprotne udeleženke predstavljajo poslovanje druge nasprotne udeleženke, zato imajo skladno z namensko (teleološko) razlago 512. člena ZGD-1 družbeniki prve nasprotne udeleženke pravico do vpogleda v poslovno dokumentacijo druge nasprotne udeleženke in pravico biti obveščen o vseh zadevah druge nasprotne udeleženke. Še zlasti to velja za izpise prometa na računih in izpise knjige prejetih računov druge nasprotne udeleženke, ki jih zahteva predlagatelj. Da ima družbenik pravico do vpogleda v poslovno dokumentacijo in do informacij za hčerinsko družbo, v kateri je družba (v kateri ima družbenik poslovni delež) imetnica 100 % poslovnega deleža, izhaja iz ustaljene sodne prakse (sklep VSL I Cpg 1030/2012). Prva nasprotna udeleženka lahko izpolni zahtevo tako, da omogoči vpogled v dokumente, ki se nanašajo na drugo nasprotno udeleženko. Noben veljavni predpis ne določa obveznosti družbenika, da bi moral v okviru zahteve iz 512. člena ZGD-1 pojasnjevati vpliv zahtevane dokumentacije na položaj družbenika ali položaj družbe, katere družbenik je predlagatelj. V konkretnem primeru nobeno dodatno pojasnjevanje ni potrebno, tudi iz razloga, ker je prva nasprotna udeleženka edini družbenik druge nasprotne udeleženke. Ključno je, da je prva nasprotna udeleženka edina 100 % družbenica druge nasprotne udeleženke. Obe družbi sta vodeni s strani istih oseb. Zastopnika prve nasprotne udeleženke sta B. B. in C. C., pri čemer je B. B. direktor druge nasprotne udeleženke, B. B. pa je prokurist druge nasprotne udeleženke. Kljub temu, da glede vprašanja pravice družbenikov do pregleda dokumentacije hčerinskih družb ne obstaja obsežna sodna praksa, razen citirane, bi moralo sodišče to obravnavati na način, da se uveljavi z namenom zagotavljanja temeljnih pravic družbenikov.

3Nasprotni udeleženki v odgovoru na pritožbo po pooblaščencu navajata, da sta ločena pravna subjekta z lastnim neodvisnim poslovodstvom, zato ni dovoljeno, da se družbenikom obvladajoče družbe dovoli vpogled v dokumentacijo poslov odvisne družbe. Tudi če se postavimo na stališče, da se družbenikom obvladujoče družbe dovoljuje vpogled v dokumentacijo odvisne družbe, je potrebno zahtevo obrazložiti in restriktivno razlagati zakonsko izjemo. Predlagatelj ni podal konkretnih razlogov za sodno zahtevo, ki se nanaša na drugo nasprotno udeleženko, katere ni družbenik in s tozadevnimi dokumenti ter informacijami druge nasprotne udeleženke prva nasprotna udeleženka ne razpolaga. Iz sklepa VSL I Cpg 1030/2012 smiselno izhaja, da mora imeti predlagatelj izkazan objektivni interes zakaj dokumentacija predstavlja zadevo družbe, katere družbenik je predlagatelj. Predlagatelj ni izkazal zakaj naj bi šlo za zadeve družbe, ki bi vplivale na njegov položaj družbenika prve nasprotne udeleženke. Prva nasprotna udeleženka ne pridobiva bančnih izpiskov, ne vodi knjige prejetih in izdanih računov (pogodb, predračunov, dobavnic) druge nasprotne udeleženke, ne hrani poslovne dokumentacije, katero zahteva predlagatelj. Po naravi stvari zato ne more zahtevati dokumentacije. Zadev družbe ni mogoče razlagati na način, da se avtomatično raztezajo na poslovanje družb hčerk ali vnukinj. Predlagatelj lahko zahteva samo dokumentacijo iz dvostranskih ali večstranskih poslov, v katerih je udeležena prva nasprotna udeleženka in druga nasprotna udeleženka, ne iz poslov, v katerih je udeležena samo druga nasprotna udeleženka in niso zadeve družbe, katere družbenik je predlagatelj ter ob dodatnem pogoju, da z verjetnostjo izkaže objektivno pomembnost, da se seznani s temi informacijami. Širjenje pravice na poslovanje družbe hčerke ne more biti odprto in podprto z enakimi argumenti, saj gre za neke vrste spregled poslovanja družbe hčerke, ki mora biti utemeljen po splošnih načelih obligacijskega in korporacijskega prava. Tudi Podgorelec piše o takšni možni izjemi, ki družbeniku družbe matere sama po sebi ne pripada, ampak mora biti posebej utemeljen razlog in morajo obstajati posebne okoliščine (ločenost pravnih oseb kot sredstvo zlorabe) za takšen spregled. Ni navedeno zakaj bi navedeni posli z upniki bili pomembni niti zakaj prav ti predstavljajo objektivno pomembnost za presojo položaja družbe ter v zvezi s čim bi naj vplivali na položaj družbinih zadev oziroma predlagatelja. Vsak prejeti račun še ne pomeni neposredne spremembe ali vpliva na stanje dobička druge nasprotne udeleženke, kot želi pavšalno prikazati predlagatelj.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Predlagatelj pavšalno očita sodišču prve stopnje, da je sklep arbitraren in da predstavlja sklep presenečenja. Drugo je vprašanje pravilnosti uporabe materialnega prava.

6Prav tako predlagatelj ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da ni družbenik druge nasprotne udeleženke in obrazloženo ne nasprotuje zaključku, da ni upravičen zahtevati informacij ter vpogleda neposredno od nje ter da v tem delu zahteve ni upravičen predlagatelj (8. točka obrazložitve sklepa). Sodišče druge stopnje je opravilo uradni preizkus tega dela sklepa in ugotovilo, da pritožba zoper I. točko izreka ni utemeljena, zato jo je zavrnilo ter v tem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

7Predlagatelj obrazloženo izpodbija zgolj zavrnitev predloga v preostalem delu, da mu je dolžna prva nasprotna udeleženka posredovati določeno dokumentacijo. Razlogi sodišča prve stopnje za zavrnitev predloga so bili trije in so prepleteni. Prvi razlog je bil, da se zahteva nanaša na zadeve druge nasprotne udeleženke, da gre v tem primeru za kolektivno pravico, o kateri odločajo družbeniki na skupščini in da predlagatelj ni izkazal, da se informacije ter vpogled nanašajo na zadeve prve nasprotne udeleženke ali da so v zvezi z njenimi zadevami (10. do 14. točka obrazložitve sklepa). Drugi razlog za zavrnitev je bil, da predlagatelj ni argumentirano prerekal trditev nasprotnih udeleženk, zato je štelo za priznano in za dokazano, da prva nasprotna udeleženka ne razpolaga, ne pridobiva, ne obdeluje in ne hrani dokumentacije druge nasprotne udeleženke ter tega ni dolžna početi, da je podana nezmožnost izpolnitve, ker prva nasprotna udeleženka ne more posredovati informacij, s katerimi niti pravno niti dejansko ne razpolaga (10., 11. točka obrazložitve). Tretji razlog za zavrnitev je bil, da predlagatelj ni dopolnil navedb in konkretizirano navedel kako so informacije povezane z zadevami prve nasprotne udeleženke oziroma kako vplivajo na njegov družbeniški položaj ter položaj prve nasprotne udeleženke in da jih lahko ta pridobi od druge nasprotne udeleženke na zakonitem ali pogodbenem temelju - ni zadostil trditvenemu bremenu potem, ko sta na to opozorili nasprotni udeleženki (12. točka obrazložitve sklepa).

8Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je predlagatelj eden izmed družbenikov prve nasprotne udeleženke, ki ima statusno obliko d.o.o., da ima v njej 3,4025 % delež, da ima druga nasprotna udeleženka samo enega družbenika, to je prvo nasprotno udeleženko, ki ima 100 % poslovni delež (5. točka obrazložitve sklepa), da je druga nasprotna udeleženka odvisna družba prve nasprotne udeleženke (6. točka obrazložitve sklepa). Vse ugotovljeno ni sporno.

9Predlagatelj utemeljeno očita sodišču prve stopnje materialnopravno zmotno presojo, da se v konkretni zadevi zahtevana dokumentacija šteje za zadevo druge nasprotne udeleženke in ne za zadevo prve nasprotne udeleženke. Utemeljeno se sklicuje na široko in namensko (teleološko) razlago prvega odstavka 512. člena ZGD-1. Načeloma je družbenik upravičen vedeti za vse podatke o delovanju in poslovanju družbe, saj je - nepravno vzeto - lastnik ali solastnik podjetja. Pravica iz tega člena je namenjena informaciji in/ali odločanju o kakršnemkoli vprašanju, za katerega družbenik meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj.¹ ZGD-1 v prvem odstavku 512. člena izrecno ne omenja, da se pravica do informacij in vpogleda nanaša tudi na pravna in poslovna razmerja s povezanimi družbami. Posredno to izhaja iz posebnega zavrnitvenega razloga po drugem odstavku 512. člena ZGD-1: poslovodja sme zavrniti zahtevo po informacijah ali vpogledu, če je verjetno, da bi jih družbenik uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe, in bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo. To pomeni, da tudi pravna in poslovna razmerja s povezanimi družbami spadajo med zadeve družbe. Poudariti je treba, da pravica do informacij in vpogleda ne predpostavlja večinskega deleža v drugi družbi, ampak se razteza tudi na tiste povezane družbe, v katerih ima d.o.o. le manjšinsko udeležbo. To izhaja iz samega namena pravice do informacij in vpogleda in pride do izraza zlasti takrat, ko družbenik potrebuje informacije zaradi vrednotenja svojega poslovnega deleža. Med zadeve družbe spadajo tudi pravna in poslovna razmerja s povezanimi družbami. Izhajati je mogoče edino iz tega, ali in kdaj lahko zadeve povezanih družb postanejo zadeve same družbe. To je takrat, ko imajo zadeve povezanih družb pomembnejši dejanski učinek za zadeve družbe matere. Odločilno je torej, da zadeva povezane družbe prestopi tako imenovani prag pomembnosti. Družbenik družbe matere torej lahko zahteva le tiste informacije o zadevah družbe hčerke, ki so za družbo mater in s tem tudi zanj objektivno pomembne. S tem namreč postanejo zadeve družbe hčerke hkrati tudi zadeve družbe matere. Pri presoji objektivne pomembnosti je treba upoštevati okoliščine posameznega primera, pri čemer ima vsekakor zelo pomemben vpliv tudi stopnja povezanosti. Če ima za informacijo zavezana družba v drugi družbi le neznaten delež, je učinek zadev te druge družbe na njene lastne zadeve nedvomno mnogo manjši, kot če ima v njej večinski delež.²

10Neupoštevne pritožbene novote so navedbe: (-) da prva nasprotna udeleženka dejansko ne posluje in njeno edino premoženje predstavlja poslovni delež druge nasprotne udeleženke, (-) da edini prihodki prve nasprotne udeleženke predstavljajo izplačilo dobička iz druge nasprotne udeleženke, (-) da navedeno izhaja iz poslovnega izida druge nasprotne udeleženke, (-) da tak način poslovanja traja ves čas obstoja družb, (-) da to pomeni, da poslovanje druge nasprotne udeleženke dejansko avtomatično predstavlja poslovanje prve nasprotne udeleženke, saj se del dobička druge nasprotne udeleženke skladno z odločitvijo poslovodstva izplača prvi nasprotni udeleženki, (-) da se prihodki od poslovanja (dobiček) druge nasprotne udeleženke deloma izplačajo prvi nasprotni udeleženki in da to predstavlja edine prihodke prve nasprotne udeleženke, saj ta ne posluje in se ne ukvarja z nobeno pridobitno dejavnostjo, (-) da je poslovanje prve nasprotne udeleženke neločljivo povezano s poslovanjem druge nasprotne udeleženke. Ker predlagatelj ni pojasnil zakaj teh navedb ni mogel brez svoje krivde podati v postopku pred sodiščem prve stopnje, jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 286. člena ZPP in 42. členom ZNP-1).

11Predlagatelj se utemeljeno sklicuje na primerljivo zadevo v sodni praksi VSL I Cpg 1030/2012, da med zadeve družbe (načeloma) sodi tudi poslovanje hčerinske družbe, ki je v 100 % lasti družbe matere, sploh ob izostanku nadaljnjih navedb zakaj bi zahtevane informacije ne bile objektivno pomembne za družbo mater. Ta primer ni edini.³

12Materialnopravno in procesnopravno zmotno (op. predlagatelju, ki zahteva informacije in je zato v spoznavni stiski, ni mogoče naprtiti pretiranega trditvenega in dokaznega bremena) je nadaljnje stališče v sklepu, da bi moral predlagatelj zaradi ugovora prve nasprotne udeleženke dopolniti trditve in bolj konkretizirano navesti povezavo med dokumentacijo druge nasprotne udeleženke z zadevami prve nasprotne udeleženke ter kako vpliva na njegov in družbin položaj (12. točka obrazložitve sklepa). Predlagatelj utemeljeno navaja, da to stališče nima zakonske podlage. Družbeniku praviloma niso poznane že zadeve njegove družbe in zato zahteva informacije, zaradi kapitalske odvisnosti družbe hčere mu je še toliko manj poznana dokumentacija odvisne družbe. V cit. sodni praksi VSL I Cpg 1030/2012 je opozorjeno na izostanek nadaljnjih navedb zakaj bi zahtevane informacije ne bile objektivno pomembne za družbo mater. Torej je trditveno in dokazno breme razporejeno v skladu s spoznavnimi zmožnostmi obeh pravdnih strank, pri čemer je prva nasprotna udeleženka tista, ki (kot bo pojasnjeno v nadaljevanju te obrazložitve) pozna ali bi lahko spoznala dokumentacijo druge nasprotne udeleženke. Njeno breme je v skladu s spoznavnimi zmožnostmi nesorazmerno večje in le od nje je mogoče zahtevati konkretnejše ugovorne navedbe in dokaze (na primer zakaj informacije niso povezane in zakaj ne vplivajo na njen ter predlagateljev položaj). Tega bremena prva nasprotna udeleženka ni zmogla. V okoliščinah tega primera se zato zahtevana dokumentacija druge nasprotne udeleženke šteje za zadevo prve nasprotne udeleženke.

13Materialnopravno in dejansko zmoten je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da prva nasprotna udeleženka ne razpolaga z informacijami in da je nezmožna izpolniti zahtevo (10. točka obrazložitve sklepa). V sklepu je kot bistveno ugotovilo, da B. B. in C. C. zastopata nasprotni udeleženki samostojno in brez omejitev, prvonavedeni kot poslovodja prve nasprotne udeleženke in direktor druge nasprotne udeleženke, drugonavedeni kot poslovodja prve nasprotne udeleženke in prokurist druge nasprotne udeleženke (5. točka obrazložitve sklepa). Predlagatelj se utemeljeno opira na te nesporne ugotovitve in poudarja, da sta obe družbi vodeni s strani istih oseb. O dejanski nemožnosti izpolnitve je mogoče govoriti takrat, ko družba zahtevane informacije nima in je tudi ne more priskrbeti. Če se zahteva družbenika po informaciji in vpogledu nanaša na zadeve družbe, le da družba s takšno informacijo ne razpolaga, iz načela vestnega in poštenega poročanja izhaja, da si mora zahtevano informacijo priskrbeti. Na dejansko nemožnost izpolnitve se torej družba ne more sklicevati, če si lahko zahtevano informacijo priskrbi.⁴ Prva nasprotna udeleženka je zatrjevala nemožnost izpolnitve v povezavi s trditvami, da predlagatelj ni podal konkretnih razlogov za sodno zahtevo, ki se nanaša na drugo nasprotno udeleženko, ker po naravi stvari ne more zahtevati predmetne dokumentacije. Ker te trditve niso bile utemeljene in zahtevana dokumentacija druge nasprotne udeleženke predstavlja zadevo prve nasprotne udeleženke, jo je zaradi enotnega poslovodstva sposobna pridobiti, čeprav se morda fizično ne nahaja pri njej. Sodišče prve stopnje je ugotovilo tudi okoliščine neuspešnega predhodnega postopka pri družbi, kar ni sporno (5. točka obrazložitve sklepa). Predlagatelj je v skladu s 513. členom ZGD-1 utemeljeno zahteval dokumentacijo od prve nasprotne udeleženke. Sodišče prve stopnje je v še izpodbijanem delu sklepa pravilno ugotovilo dejansko stanje, zmotno je uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je ugodilo nadaljnji pritožbi in spremenilo sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka tako, da je ugodilo predlogu (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena ZPP in 42. členom ZNP-1).

14Predlagatelj je uspel s pretežnim delom pritožbe, zaradi delne zavrnitve niso nastali posebni stroški, zato mu je prva nasprotna udeleženka dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka (tretji odstavek 154. člena ZPP v zvezi prvim odstavkom 165. člena ZPP in 42. členom ZNP-1). Sodišče druge stopnje je priznalo nagrado za sestavo pritožbe 1250 točk po prvi alineji četrte točke tarifne št. 30 OT, izdatke za stranko 2 % od 1000 točk in 1 % od presežka nad 1000 točkami, sodno takso 100,00 EUR. Skupaj znašajo stroški pritožbenega postopka 1.030,55 EUR.

¹ B. Zabel, Veliki komentar ZGD-1, druga, dopolnjena izdaja z novelami ZGD-1A do ZGD-1H, druga knjiga, stran 930.
² P. Podgorelec, Informacijske pravice družbenikov, GV založba, Ljubljana 2007, strani 50 do 52; isti avtor, Pravica družbenika d.o.o. do informacij in vpogleda, Podjetje in delo, številka 5/2004, stran 763 in naslednje.
³ Sklep VSC II Cpg 20/2024: Že predlagatelj se je v predlogu skliceval na literaturo, da takrat, ko imajo zadeve povezanih družb pomembnejši dejanski učinek na zadeve družbe matere, se takšna zadeva šteje tudi za zadevo družbe matere, da je s tem prestopljen prag pomembnosti, ki razširi pravico do informacij tudi na zadeve povezane družbe (28. točka obrazložitve sklepa).
⁴ P. Podgorelec, že navedeno delo, stran 65, 66.