VSRS Sklep X DoR 15/2025

Revizija se dopusti glede vprašanja:

"Ali je v konkretnem primeru, glede na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče, mogoče trditi, da je davčni organ na podlagi objektivnih dejstev in ne da bi od naslovnika računa zahteval preverbe, ki jih le-ta ni dolžan storiti, dokazal, da bi tožeča stranka morala vedeti, da je bila transakcija, glede katere je uveljavljala pravico do odbitka DDV, povezana z goljufijo na področju DDV?"

1Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo, št. 0610-2046/2017-56 z dne 7. 1. 2022, s katero je Finančna uprava Republike Slovenije tožnici dodatno odmerila davek na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) v znesku 164.639,20 EUR.

2Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da bi tožnica glede na številne ugotovljene objektivne okoliščine morala vedeti, da so bile nakupne transakcije, ki jih je po spornih računih izvedla s svojim dobaviteljem, povezane z goljufijo višje v dobavni verigi, kot tudi, da ni izvedla zadostnih previdnostnih ukrepov, da bi se temu izognila, čeprav bi bila to mogla. Čim je tako, pa tudi po presoji Upravnega sodišča v obravnavanem primeru ni izpolnjen četrti (t. i. subjektivni) pogoj za odbitek vstopnega DDV in je davčni organ tožnici od spornih računov upravičeno dodatno odmeril DDV.

3Tožnica (v nadaljevanju predlagateljica) je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in predlagala, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi petih pomembnih pravnih vprašanj.

4Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni. V njegovem okviru bo namreč Vrhovno sodišče lahko nadgradilo svoja dosedanja stališča glede razlage pravnega standarda, da bi davčni zavezanec "moral vedeti", da sodeluje v goljufiji sistema DDV, z upoštevanjem posebnosti obravnavanega primera, tj. da neplačujoč subjekt ni bil izdajatelj računa, ampak sta bila to subjekta višje v dobavni verigi. Odgovor na dopuščeno pravno vprašanje je torej pomemben za razvoj prava preko sodne prakse, zato je Vrhovno sodišče predlogu v tem delu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

6Glede ostalih vprašanj Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, ker zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.

Glasovanje

7Senat Vrhovnega sodišča je odločitev sprejel soglasno.