VSL Sklep I Ip 403/2025

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nov sklep.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog za izvršbo zavrne (1. točka izreka sklepa) in da upnik sam nosi stroške predloga a izvršbo (2. točka izreka sklepa).

2Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da je že v predlogu za izvršbo z dne 17. 2. 2025 pojasnil pravno podlago za izterjavo pravdnih stroškov zoper dolžnico, ki pa jo je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu interpretiralo zmotno in v nasprotju z jasno vsebino členov ter namenom ZFPPIPP. Prvi odstavek 354. člena ZFPPIPP povsem jasno opredeljuje definicijo stroškov stečajnega postopka, in sicer so stroški stečajnega postopka obveznosti stečajnega dolžnika, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, razen tistih obveznosti, za katere zakon določa, da se plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov. Postopek osebnega stečaja nad dolžnico, ki se pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vodi pod opr. št. St 000/2019, se je začel 1. 7. 2019 in še ni končan. Upnikova terjatev iz naslova pravdnih stroškov je nastala/zapadla 4. 11. 2024, torej v času, ko nad dolžnico še vedno poteka postopek osebnega stečaja. ZFPPIPP nikjer ne določa, da bi se tekom osebnega stečaja nastali pravdni stroški, ki jih je dolžna povrniti stečajna dolžnica, plačali iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov. ZFPPIPP v 1. odstavku 296. člena določa, da morajo upniki v stečajnem postopku prijaviti svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, razen tistih, za katere zakon določa, da se ne prijavijo. Prijavljene terjatve se v stečajnem postopku plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov. Na podlagi zgoraj navedenega terjatev (pravdni stroški) v znesku 522,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki jo v predmetnem izvršilnem postopku izterjuje upnik zoper dolžnico, torej predstavlja strošek stečajnega postopka, saj so pravdni stroški nastali tekom postopka osebnega stečaja nad dolžnico in istočasno predstavljajo njeno obveznost. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu napačno razlaga, da pravdni stroški predstavljajo strošek stečajnega postopka le, če izhajajo iz postopkov iz oddelka 5.6. ZFPPIPP, saj slednje namreč ne drži. Ti pravdni stroški predstavljajo tekoče stroške stečajnega postopka. Konkretni pravdni stroški, ki jih od dolžnice izterjuje upnik, pa predstavljajo občasne stroške stečajnega postopka v okviru 6. točke 3. odstavka 355. člena ZFPPIPP (drugi stroški stečajnega postopka). Prav tako sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu samovoljno brez ustrezne pravne podlage zapiše definicijo stroškov stečajnega postopka ter da sem sodijo tako terjatve, ki nastanejo po volji upravitelja kot zakonitega zastopnika stečajne mase, kot tudi na podlagi samega zakona. Nadalje je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zmotno zaključilo, da konkretni izvršilni postopek ne predstavlja izjeme na podlagi 2. odstavka 131. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje bi moralo sklep o izvršbi na podlagi predloga upnika zoper dolžnika izdati na podlagi izjeme, določene v 3. točki 2. odstavka 131. člena ZFPPIPP, kjer je določeno, da se lahko sklep o izvršbi izda na podlagi sodne odločbe, izdane o zahtevku, katerega predmet je terjatev, ki se v stečajnem postopka plača kot strošek stečajnega postopka. Konkretno upnik, ki je v pravdnem postopku opr. št. I P 121/2023 nastopal kot tožena stranka, je v odgovoru na pritožbo podal zahtevek za povračilo pritožbenih stroškov. Navedenemu zahtevku je Višje sodišče v Ljubljani s pravnomočnim sklepom z dne 7. 10. 2024 z opr. št. I P 121/2023 ugodilo, zato navedena sodna odločba, s katero je odločeno o zahtevku tožene stranke (v izvršilnem postopku upnika) o tekom postopka osebnega stečaja nastalih pravdnih stroških, ki jih je dolžna upniku povrniti stečajna dolžnica, predstavlja izvršilni naslov za terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek stečajnega postopka. Torej je izjema na podlagi 3. točke 2. odstavka 131. člena ZFPPIPP nedvomno podana in bi sodišče prve stopnje v konkretni izvršilni zadevi moralo izdati sklep o izvršbi. Priglaša pritožbene stroške.

3Pritožba je utemeljena.

4V obravnavani zadevi zadevi je upnik predlagal izvršbo na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kranju z dne 30. 11. 2023, opr. št. I P 121/2023 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 7. 10. 2024, opr. št. II Cp 767/2024, zaradi izterjave pravdnih (pritožbenih) stroškov v višini 522,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 11. 2024 dalje do plačila. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje upnikov predlog zavrnilo.

5Sodišče prve stopnje je, kot v pritožbi pravilno uveljavlja upnik, neutemeljeno zavrnilo predlog za izvršbo. Pravno podlago za dopustitev predmetne izvršbe namreč predstavlja 3. točka drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP, ki kot izjemo od splošne prepovedi dovolitve izvršbe zoper insolventnega dolžnika določa izvršbo na podlagi sodne odločbe, izdane o zahtevku, katerega predmet je terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka. Ne drži namreč, da se kot stroški stečajnega postopka lahko štejejo le (pravdni) stroški v postopkih iz oddelka 5.6. ZFPPIPP. ZFPPIPP v 355. členu stroškov stečajnega postopka ne našteva taksativno, saj tako glede tekočih kot občasnih stroškov stečajnega postopka predvideva možnost, da med njih spadajo tudi drugi stroški (9. točka drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP in 8. točka tretjega odstavka tega člena, prim. sklep VSL II Ip 3577/2016). Situacija, ko je upnik iz naslova pravdnih stroškov do stečajnega dolžnika oseba, ki je imela v pravdnem postopku položaj toženca, sicer res ni predvidena v 301. členu ZFPPIPP (v tej določbi gre za situacijo, ko upnik (kot tožnik) za uveljavitev terjatve pred začetkom stečajnega postopka začne pravdni postopek, sodišče pa po objavi sklepa o preizkusu terjatev po upnikovem predlogu za nadaljevanje postopka izda sodbo) ter tudi ne v drugih določbah oddelka 5.6. ZFPPIPP, zato ne gre za stroške po 6. točki drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP. Vendar pa določba 355. člena ZFPPIPP pravdnih stroškov toženca ne izključuje.¹

6Stališčem sodišča prve stopnje, da so stroški stečajnega postopka le takšni stroški, ki nastanejo po volji upravitelja kot zakonitega zastopnika stečajne mase, kot tudi na podlagi samega zakona, prav tako ni mogoče slediti. Stroški stečajnega postopka so skladno s prvim odstavkom 354. člena ZFPPIPP obveznosti stečajnega dolžnika, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, razen tistih obveznosti, za katere zakon določa, da se plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov. V opredelitvi stroškov stečajnega postopka niso predpisane lastnosti stroškov, kot jih v razlogih navaja sodišče prve stopnje. Ni izključeno, da med tekom stečajnega postopka nastanejo nepredvideni stroški stečajnega postopka, na katere stečajni upravitelj nima vpliva. V postopkih iz 301. člena ZFPPIPP na primer ne gre za stroške, ki nastajajo zaradi poteka stečajnega postopka in ki služijo teku stečajnega postopka (v konkretnem primeru celo glede na razloge sodišča prve stopnje gre za postopek, ki služi teku stečajnega postopka, in sicer z namenom vrnitve premoženja v stečajno maso).

7Utemeljeni pritožbi je bilo po pojasnjenem treba ugodi, sklep pa razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek odločanja o predlogu za izvršbo glede na zgoraj podana izhodišča (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8Odločitev o stroških pritožbenega postopka je višje sodišče pridržalo za nov sklep (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Primerjaj tudi mag. Andreja Veselič, Stroški stečajnega postopka, nastali pred začetkom postopka, Pravosodni bilten (PB) 3/2016, str. 329 in nasl.