VSM Sodba I Cp 794/2024

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča in drugo tožena stranka sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je vknjižba stavbne pravice na nepremičnini z ID znakom 1, dovoljena na podlagi pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice z dne 1. 2. 2022, na ime drugo tožene stranke A. A., neveljavna in se pri nepremičnini z ID znakom 1 vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje, in sicer takšno, kot je obstajalo pred vknjižbo stavbne pravice (točka I izreka) ter odločilo, da je tožeča stranka dolžna drugemu tožencu povrniti pravdne stroške v roku 15 dni od vročitve sklepa o odmeri stroškov, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II izreka).

2Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožba sodišču prve stopnje očita, da je zmotno štelo, da je tožnica vložila izbrisno tožbo in da lahko takšno tožbo vloži le oseba, ki zatrjuje, da je vknjižba neveljavna ter da so ji kršene stvarne ali obligacijske pravice. Tožnica ima pravni interes za to pravdo, saj jo "moti neohranjanje prostorske integritete, pričevalnosti in dominantnosti spomenika, tradicionalne rabe prostorskih razmerij, značilnih vedut in pogledov", motijo jo "vsi prepovedani posegi, ki imajo negativen vpliv na pojavnost in značilnost spomenika". Tožnici je bila v upravnem postopku, ki teče v zvezi z kulturnovarstvenim soglasjem izgradnje nadstreška, dana možnost stranske intervencije, zaradi česar je zainteresirana oseba in ima pravni interes tudi za vložitev tožbe na ugotovitev ničnosti pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice in za izbrisno tožbo. Ker na ničnost sodišče pazi po uradni dolžnosti, tožnica ni bila dolžna postavljati vmesnega ugotovitvenega zahtevka. Če je sodišče menilo, da bi tožnica tak zahtevek morala postaviti, mu pritožba očita, da ni opravilo materialno procesnega vodstva. Stališče sodišča prve stopnje, da kulturno varstveno soglasje ni določeno kot pogoj za veljavnost zavezovalnega posla in da je pravna podlaga za pridobitev stavbne pravice veljavna pogodba, je preozko. Pogodba je veljavna le, če ima dopustno podlago (razlog) in dopustni nagib. Če ni podlage, ali je ta nedopustna, je pogodba nična. Sporna pogodba je bila sklenjena z očitnim namenom izigravanja tožnice, ki se je ves čas upirala postavitvi terase/nadstreška, in je zaradi nedopustnega nagiba nična. Pogodba pa je nična tudi zato, ker je v njej dogovorjeno obročno plačevanje nadomestila. Toženca želita oškodovati tožnico glede bivanja v ohranjeni kulturni dediščini. Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) v 2. členu izpostavlja, da je varstvo kulturne dediščine v javno korist. Ker je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog z vpogledom v tiskano verzijo OPN z dne 14. 12. 2017, s katerim je bilo opredeljeno vplivno območje, je zmotno ugotovilo dejansko stanje in bistveno kršilo določbe postopka. Pritožba navaja, da je kulturno varstveno soglasje diametralno nasprotno kulturno varstvenim pogojem in da postavljen nadstrešek ni skladen z varstvenim režimom, saj ne ohranja tradicionalne rabe prostorskih razmerij, ima negativen vpliv na veduto in varovane poglede. Pritožba sodišču prve stopnje nadalje očita kršitev ustavne pravice do sodnega varstva po 23. členu URS, kršitev ustavne pravice do varstva naravne in kulturne dediščine iz 73. člena URS, kršitev Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP), Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, Novega evropskega Bauhausa in 4. člena ZVKD-1. Sodišče prve stopnje je tudi zmotno uporabilo materialno pravo, in sicer 74. člen Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1). Sporna pogodba je nična, ker nasprotuje določbi 74. člena ZSPDSLS-1. Razlogovanje sodišča, da Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) dopušča konvalidacijo, če je prepoved manjšega pomena, je zmotna. Konvalidacija v konkretnem primeru ne pride v poštev. Tožnica se zavzema za ugoditev pritožbi, spremembo izpodbijane sodbe v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku oziroma podrejeno za razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

3Prva toženka (v nadaljevanju toženka) in drugi toženec (v nadaljevanju toženec) se v odgovoru na pritožbo zavzemata za zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane odločitve. Toženec priglaša pritožbene stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5V skladu s 350. členom ZPP preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6V skladu s prvim odstavkom 360. člena ZPP se mora sodišče druge stopnje opredeliti le do tistih navedb v pritožbi, ki so odločilnega pomena.

7Sodišče druge stopnje ugotavlja, da izpodbijana sodba ni obremenjena z uradoma upoštevnimi in v pritožbi uveljavljanimi procesnimi kršitvami. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da se je tožnica sklicevala na ničnost pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice in tudi presojalo, ali je pogodba o ustanovitvi stavbne pravice, z dne 1. 2. 2022, nična. Čeprav tožnica vmesnega ugotovitvenega zahtevka ni postavila, ji zaradi tega ni bila kršena nobena pravica in sodišče prve stopnje v zvezi s tem tudi ni bilo dolžno opravljati materialnega procesnega vodstva, saj je na ničnost pazilo po uradni dolžnosti (92. člen OZ). Nestrinjanje pritožbe z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožnica z izbrisno tožbo svojega pravnega položaja v ničemer ne bi mogla izboljšati, ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka.

8Tožnica ne more biti uspešna s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na zavrnitev dokaza z vpogledom v tiskano verzijo OPN z dne 14. 12. 2017. Eno izmed upravičenj, ki jih vsebuje pravica do izjave, kot ustavno in pravno procesno jamstvo (22. člen Ustave RS in 5. člen ZPP), daje v dokaznem postopku stranki pravico, da sodeluje v dokaznem postopku, predlaga dokaze ter se izreče o dokaznih predlogih nasprotne stranke. Sodišče prve stopnje ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če oceni, da izvedba predlaganega dokaza na odločitev sodišča ne bi mogla vplivati, vendar mora zavrnitev dokaznega predloga stranke ustrezno obrazložiti, kar je sodišče prve stopnje storilo v točki 9 obrazložitve izpodbijane sodbe. Ni torej mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da zaradi zavrnitve tega predlaganega dokaza dokazni postopek ni bil pošten oziroma da ni bil izveden kontradiktoren postopek.

9Sodišče prve stopnje je tudi pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

10Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da sta toženka in toženec dne 1. 2. 2022 sklenili Pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice na nepremičnini ID znak 1, nato pa dne 22. 2. 2024 še Aneks št. 1 k Pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice, s katerim sta se dogovorili za enkratno plačilo preostanka nadomestila. Zavod za kulturno dediščino Slovenije, Območna enota X, je dne 27. 6. 2023 izdal kulturnovarstveno soglasje za nadomestitev dotrajanega in zastarelega nadstreška s sodobnejšo konstrukcijo.

11Iz navedb tožnice izhaja, da je Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice nična, ker je bilo v nasprotju z določbo prvega odstavka 74. člena ZSPDSLS-1 določeno obročno plačilo nadomestila, čeprav zakon možnost obročnega plačila določa le pri služnosti, ne pa tudi stavbni pravici.

12Pritrditi je zaključku sodišča prve stopnje, da za veljavnost konkretnega zavezovalnega pravnega posla - Pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice - kulturnovarstveno soglasje ni pomembno. Pravna podlaga za pridobitev stavbne pravice je veljavna pogodba o ustanovitvi stavbne pravice med lastnikom zemljišča (toženka) in imetnikom stavbne pravice (toženec), ki ima naravo zavezovalnega posla. Vpis stavbne pravice v zemljiško knjigo je konstitutiven in ima naravo razpolagalnega pravnega posla. V konkretnem primeru je bila stavbna pravica, na podlagi Pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice, veljavno vpisana v zemljiško knjigo.

13Sklicevanje na ničnost ni pridržano samo strankam pogodbe, ampak se na ničnost lahko sklicuje vsak, ki ima pravni interes - to je vsak, ki bo od ugotovitve ničnosti imel kakšno korist.¹ To pomeni, da je treba vedno ugotavljati, ali ima stranka, ki se sklicuje na ničnost, tudi pravni interes. Oseba, ki se na ničnost sklicuje, mora izkazati pravno korist, ki jo bo imela, če bo njenemu zahtevku ugodeno oziroma bi ji uspeh v pravdi odprl možnost, da v nadaljnjem sodnem ali kakšnem drugem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki ji jo zagotavlja zakon. Zgolj okoliščina, da obstaja možnost, da bi lahko tožeča stranka uveljavljala kakšno izmed svojih pravic, še ne pomeni, da je tudi aktivno legitimirana. Izkazana mora namreč biti dejanska korist oziroma prizadetost določene pravice ali koristi. Tega tožnica v konkretnem primeru ni izkazala.

14Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da tožnica nima stvarne aktivne legitimacije za zahtevek, kot ga zasleduje s tožbenim predlogom.

15Tožnica je v postopku na prvi stopnji navajala (in to ponavlja tudi v pritožbi), da ima pravni interes za izbris stavbne pravice, ker jo "moti predlagana rešitev terase, ki ni skladna z varstvenim režimom, saj ne ohranja tradicionalne rabe prostorskih razmerij in kazi značilno veduto in varovane poglede". Svoj pravni interes pa utemeljuje tudi z navedbami, da "ji je bila v upravnem postopku izdaje kulturnovarstvenega soglasja priznana stranska intervencija".

16Tožnica ne more biti uspešna s sklicevanjem na "oškodovanje bivanja v ohranjeni kulturni dediščini" in na pomanjkljivosti kulturnovarstvenega soglasja, saj ni izkazala, kakšno dejansko in pravno korist bi imela od ugotovitve ničnosti Pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice. S sklicevanjem na javni in osebno - subjektivni interes ne more biti uspešna, saj s takšnimi navedbami ne izkazuje nobene konkretne dejanske in/ali pravne koristi, ki bi jo imela od ugotovitve ničnosti pogodbe. V zvezi z izbrisno tožbo pa ni zatrjevala in izkazala obstoja nobene stvarne ali obligacijske pravice na sporni nepremičnini, na podlagi katere bi bila nosilec pravic in obveznosti iz materialnopravnega razmerja, da bi se lahko v nadaljevanju ugotavljalo, ali je bila vknjižba stvarne pravice neveljavna iz materialnopravnega razloga in ali je bila zaradi te vknjižbe kršena kakšna njena pravica ali obveznost (kot izhaja iz prvega odstavka 243. Zakona o zemljiški knjigi - v nadaljevanju ZZK-1), da bi lahko s tožbo uveljavljala zahtevek, da sodišče ugotovi neveljavnost te vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov.

17Pritrditi je zaključku sodišča prve stopnje, da vprašanje pomanjkljivosti kulturnovarstvenega soglasja ni predmet tega sodnega postopka, ampak je stvar upravnega postopka. Izdaja kulturnovarstvenega soglasja ni povezana s samo sklenitvijo Pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice, zaradi česar morebitni pravni interes tožnice pri izdaji kulturnovarstvenega soglasja ne pomeni tudi pravnega interesa pri uveljavljanju ničnosti Pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice in izbrisni tožbi. Pridobitev kulturnovarstvenega soglasja za nadomestitev dotrajane terase in nadstreška ni stvar konkretnega postopka, zato so vse pritožbene navedbe v tej smeri neupoštevne. Čeprav se Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice nanaša na del zemljišča, kjer stoji terasa in nadstrešek, ki sta predmet obravnave s strani Zavoda za kulturno dediščino in izdajo kulturnovarstvenega soglasja, zgolj ta navezna okoliščina še ne pomeni, da je tožnica izkazala pravni interes za uveljavljanje ničnosti pogodbe.

18Tožnica ni izkazala pravnega interesa niti na podlagi navedb, da "ji je bila v upravnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja dana možnost stranske intervencije", saj velja enako, kot je bilo že pojasnjeno v zvezi z upravnim postopkom za izdajo kulturnovarstvenega soglasja. Udeležba v upravnem postopku v zvezi z izgradnjo terase/nadstreška še ne pomeni, da ima tožnica stvarno aktivno legitimacijo za vložitev predmetne tožbe.

19Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožnica ni izkazala stvarne aktivne legitimacije za konkretni postopek in tudi z nadaljnjim zaključkom, da tožbeni zahtevek ne bi bil utemeljen niti v primeru, če bi tožnica stvarno aktivno legitimacijo izkazala, saj med tožencema sklenjena pogodba ni nična zgolj zaradi tega, ker je bilo dogovorjeno obročno plačilo nadomestila. Čeprav je bilo v pogodbi dogovorjeno plačilo nadomestila v višini 2.584,00 EUR neto oziroma 3.152,48 EUR z vključenim 22% DDV, v petih obrokih, zgolj zaradi tega sama pogodba ni nična. ZSPDSLS-1 ne opredeljuje obveznosti plačila nadomestila za stavbno pravico v enkratnem znesku. 74. člen tega zakona namreč govori o tem, kdaj se izda zemljiškoknjižno dovolilo za vpis služnosti ali stavbne pravice, kar pa ne pomeni, da ne more biti dogovorjeno obročno plačilo nadomestila, kot zmotno meni tožnica. Razlaga 74. člena ZSPDSLS-1, kot jo razume tožnica, je preozka.

20Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju obrazložitve še pojasnilo, da četudi bi šteli, da je plačilo nadomestila v enkratnem znesku pogoj za sklenitev pogodbe, kot zatrjuje tožnica, pa je upoštevaje načelo/teorijo afirmacije pogodb, po katerem naj bi bila neveljavnost ultima ratio in naj bi se pogodba (če je to le mogoče) ohranila v veljavi,² šteti, da pogodba kljub dogovorjenem obročnem plačilu nadomestila ni nična. V skladu s teorijo afirmacije pogodb je namreč treba upoštevati, da imajo napake različno težo in pomen, tako glede udeležencev pogodbenega razmerja, kakor tudi glede na splošne interese in je stopnja sankcije odvisna od intenzivnosti posega in od tega, kateri interesi so s kršitvijo prizadeti. Načelo afirmacije pogodb teži k ohranjanju pogodb v veljavi, če je to le mogoče. Ničnost naj bi bila skrajna sankcija in ne sme biti sama sebi namen.³

21Sodišče prve stopnje je ravnanje pogodbenih strank presojalo celovito in zaključilo, da je bila Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice realizirana, saj sta pogodbeni stranki dne 22. 2. 2024 sklenili Aneks št. 1 k pogodbi, s katerim sta se dogovorili za enkratno plačilo še neplačanega zneska nadomestila, ki je bilo v celoti poravnano dne 22. 2. 2024. V skladu s teorijo afirmacije pogodb tudi OZ dopušča konvalidacijo že realizirane pogodbe, če je prepoved manj pomembna (drugi odstavek 90. člena OZ). Pravni standard prepovedi manjšega pomena se ne nanaša le na vsebino prepovedi, ampak tudi na ravnanje tistega, ki prepoved krši.⁴

22Ni pritrditi pritožbenim navedbam, da obročno plačilo nadomestila ne predstavlja prepovedi manjšega pomena. Razlika med obročnim plačilom nadomestila in plačilom nadomestila v enkratnem znesku namreč ne kaže na takšno intenzivnost posega v splošne in posamezne interese, da bi bila edina možna sankcija ničnost pogodbe, sploh upoštevaje, da je bilo nadomestilo medtem že v celoti poravnano in bi bila ugotovitev ničnosti sama sebi namen.

23Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na ničnost Pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice zaradi nedopustne podlage in nagiba za sklenitev pogodbe predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP) in se sodišče druge stopnje z njimi ni ukvarjalo, saj tožnica v pritožbi ni pojasnila, zakaj takšnih navedb v postopku na prvi stopnji brez svoje krivde ni mogla podati.

24Ker tožnica ni izkazala, da ima pravni interes oziroma stvarno aktivno legitimacijo, prav tako ne more biti uspešna z obsežnimi pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na kršitev njenih ustavnih in konvencijskih pravic.

25Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in je sodišče druge stopnje zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

26Tožnica sama krije svoje pritožbene stroške, ker s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. členom ZPP). Toženec krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo, ker ti stroški za postopek niso bili potrebni (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z prvim odstavkom 155. člena ZPP). Vse relevantne navedbe so bile namreč že podane tekom postopka pred sodiščem prve stopnje.

¹ Kot pojasnjuje A. Polajnar Pavčnik v Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, stran 521.
² Kakor poudarja A. Polajnar Pavčnik v Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, stran 505.
³ Tako A. Polajnar Pavčnik v Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, stran 506.
⁴ Tako A. Polajnar Pavčnik v Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, stran 518.