UPRS Sklep I U 710/2022-31

I. Postopek se ustavi.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Tožnik je vložil tožbo zoper izpodbijani sklep, s katerim je prvostopenjski davčni organ, zaradi zavarovanja izpolnitve davčne obveznosti v višini 395.783,99 EUR, odredil predznambo zastavne pravice na parceli št. 808/163, k.o. ...

2Z vlogo, ki jo je sodišče prejelo 13. 11. 2024, je tožnik sporočil, da pri parceli št. 808/63, k.o. ..., ni več vpisana predznamba hipoteke za terjatev v višini 395.783,99 EUR v korist Republike Slovenije, ki je bila do izbrisa vpisana na podlagi izpodbijanega sklepa. Posledično je tožnik podal umik tožbe, vztraja pa pri povrnitvi stroškov upravnega spora. Svoj zahtevek utemeljuje na določbi petega odstavka 25. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ta je za primer, da se postopek ustavi po tretjem odstavku 39. člena ZUS-1, ker je organ izdal upravni akt, s katerim je bilo dokončno odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, tožnik pa pri tožbi ne vztraja, določil, da sodišče odloči o stroških postopka po prvem odstavku 25. člena ZUS-1, to je po določbah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Z izdajo sklepa DT 0610-2111/2020-82 08-530-34 z dne 27. 8. 2024, s katerim je toženka umaknila začasni sklep za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti in sodišču odredila izbris predznambe hipoteke na nepremičnini tožnika, je tožnik dosegel učinek, ki ga je želel doseči s tožbenim zahtevkom. Izpodbijani sklep je bil izdan na podlagi izvršilnega naslova, ki je bil v ponovnem postopku prepoznan za nezakonitega in napačnega, in kot tak ne bi smel dajati podlage za izdajo izpodbijanega sklepa. Tožnik je zato upravičeno vložil tako pritožbo kot tožbo v upravnem sporu. Kljub umiku je treba šteti, da je tožnik s pravnimi sredstvi uspel, in je zahtevek po povračilu stroškov postopka utemeljen.

K I. točki izreka:

3V 34. členu ZUS-1 je določeno, da lahko tožnik umakne tožbo brez privolitve toženca do pravnomočne odločbe (prvi odstavek). Če se tožba umakne, sodišče postopek s sklepom ustavi (drugi odstavek).

4Ker je tožnik z vlogo z dne 11. 11. 2024 umaknil tožbo, je sodišče skladno z drugim odstavkom 34. člena ZUS-1 postopek ustavilo.

K II. točki izreka:

5O stroških postopka je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, ki določa, da, če sodišče tožbo zavrne, zavrže ali postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka. Po sodni presoji dejstvo, da je toženka po vložitvi tožbe v predmetnem upravnem sporu izdala odločbo DT-499-14-36/2021 z dne 26. 1. 2023, s katero je ugodila pritožbi tožnika zoper odmerno odločbo DT 0610-2111/2020-44-08-520-15 z dne 6. 7. 2021 in odločila, da se le-ta odpravi in zadeva vrne prvostopenjskemu davčnemu organu v ponovni postopek, v nadaljevanju pa še sklep DT 0610-2111/2020-82 08-530-34 z dne 27. 8. 2024, s katerim je bil umaknjen izpodbijani sklep in sodišču odrejen izbris predznambe zastavne pravice na nepremičnini, ne more vplivati na tožnikovo upravičenje do povračila stroškov postopka v predmetnem upravnem sporu.

6Izpodbijani akt v tem upravnem sporu je sklep za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti. Začasni sklep za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti je pravni institut, ki je po svoji funkciji enak začasni odredbi. Z njim davčni organ zahteva zavarovanje izpolnitve obveznosti pred izdajo odločbe ali potekom roka za predložitev obračuna davka oziroma zavarovanje plačila v primeru odloga ali obročnega plačila davčne obveznosti, če je tako določeno z zakonom o obdavčenju, ali če na podlagi podatkov iz uradnih evidenc oziroma drugih podatkov, ki jih davčni organ pridobi o zavezancu za davek, utemeljeno pričakuje, da bo izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo (prvi odstavek 111. člena Zakona o davčnem postopku, v nadaljevanju ZDavP-2). Namen navedenega instituta je, da se zavaruje izpolnitev verjetne davčne obveznosti in tako zagotovi uspešnost poznejše izvršbe. Navedeno posledično pomeni, da začasni sklep o zavarovanju velja zgolj določen čas. Izpodbijani sklep je bil izdan po tem, ko je prvostopenjski davčni organ ugotovil, da pričakovana davčna obveznost, ki bo naložena v plačilo tožniku, na podlagi zbranih podatkov presega 50.000,00 EUR, in sicer znaša 395.783,99 EUR. V okviru odmernega postopka je bila izdana odločba DT-499-14-36/2021 z dne 26. 1. 2023, s katero je bilo pritožbi zoper odmerno odločbo DT 0610-2111/2020-44-08-520-15 z dne 6. 7. 2021 ugodeno in je bila odmerna odločba odpravljena, to pa je vodilo k izdaji sklepa DT 0610-2111/2020-82 08-530-34 z dne 27. 8. 2024, s katerim je bil umaknjen izpodbijani sklep in sodišču odrejen izbris predznambe zastavne pravice na nepremičnini št. 808/163, k.o. ... To pa pomeni, da je bilo postopanje prvostopenjskega davčnega organa v zvezi z zavarovanjem posledica odmernega postopka in ne morebitnega uspeha tožnika v postopku zavarovanja. Glede na navedeno tožnik po presoji sodišča ne izkazuje več pravnega interesa za tožbo v tem upravnem sporu, to je tožbo na odpravo izpodbijanega sklepa (in vrnitev te zadeve v ponovni upravni postopek), saj si z njo svojega pravnega položaja ne more izboljšati. Ker pa je tožnik podal vlogo, v kateri je navedel, da pri tožbi ne vztraja, ter sodišču predlagal, da postopek ustavi, je sodišče postopek v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZUS-1 ustavilo, tožnik pa posledično ni upravičen do povračila stroškov postopka.

7Prav tako tožnik po presoji sodišča ni upravičen do povračila stroškov upravnega postopka. Stroškovni zahtevek je namreč akcesorne narave, kar pomeni, da je vezan na konkreten postopek in se lahko obravnava in o njem odloči le v tistem postopku, v katerem so stroški nastali. Za naknadno odločanje o stroških upravnega postopka v upravnem sporu zato po presoji sodišča ni ustrezne pravne podlage.