VSC Sklep II Kp 31641/2022

Pritožbi zagovornice se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivih dejanj grožnje po prvem odstavku 135. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), grožnje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1 ter kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja po prvem odstavku 141. člena KZ-1. Izreklo mu je pogojno obsodbo in mu določilo enotno kazen 9 mesecev zapora ter preizkusno dobo dveh let. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obdolžencu naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka v znesku 88,18 EUR, plačilo stroškov zastopanja oškodovanca in sodno takso. Po drugem odstavku 105. člena ZKP je oškodovanca s svojim premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo.

2Zoper sodbo se je pritožila obdolženčeva zagovornica zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, nepopolne oz. zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe kazenskega zakona in zaradi kršitve Ustave RS. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca oprosti obtožbe oz. podredno, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče druge stopnje uvodoma izpostavlja, da je bilo nepotrebno vročanje zagovorničine pritožbe v odgovor oškodovancu, ki je po pooblaščencu nanjo odgovoril. Skladno s 376. členom ZKP se namreč pritožba vroča nasprotni stranki, ki je v tem primeru državno tožilstvo, ne pa oškodovanec. Vročitve pritožbe obdolženčevega zagovornika oškodovancu oziroma njegovemu pooblaščencu, da bi nanjo odgovorili, kadar ne gre za oškodovanca kot tožilca, namreč zakon ne predvideva. Pritožbeno sodišče se zato do navedb, podanih v odgovoru na pritožbo z dne 3.10.2024, v tem sklepu ne bo opredeljevalo.

5Pritožba izpostavlja, da je bil predlog za pregon kaznivega dejanja, očitanega pod točko 1a obtožnega predloga, podan prepozno. Glede navedenih trditev tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da tako iz zapisnika o sprejemu ustne ovadbe oz. predloga za pregon z dne 30.12.2020, kot iz uradnega zaznamka z dne 11.01.2021, izhaja, da je oškodovanec povedal, da se je to kaznivo dejanje zgodilo junija 2020 (in ne 6.7.2020). Prav tako je B. B. (takrat C.C.) dne 12.1.2021 povedala, da se je ta dogodek zgodil junija 2020. Šele tekom nadaljnjega postopka ugotavljanja točnega datuma sta D. D. in B. B. navajala datum 6.7.2020. Zaključek sodišča prve stopnje, da sta priči D. D. in B. B. na glavni obravnavi ta datum storitve prepričljivo potrdila ter da ga je prepričljivo potrdil tudi policist E. E., pa je preuranjen. B. B. je namreč povedala, da je bila v tistem obdobju psihično na tleh, da ne ve, ali je bil junij ali julij, govorila je o tem, da je bilo toplo in da je bila tega dne pri kozmetičarki in ni znala pojasniti, zakaj je sprva policistom povedala, da se je kaznivo dejanje zgodilo junija 2020. Priča - policist E. E. pa se je spomnil, da naj bi ta datum izhajal iz nekih SMS sporočil, katerih ni videl in sta jih B. B. in D. D. zatrjevala po telefonu. Navedeno pa pomeni, da je policist ta datum ugotovil zgolj na podlagi izpovedbe oškodovanca in priče B. B. in D. D., podane po telefonu, pri čemer ni preverjal resničnosti njunih izjav, SMS sporočil dejansko ni nikoli videl in se ni spomnil ničesar o tem, da naj bi imela B. B. ta dan kozmetičarko oz. da naj bi se ta dan zgodil klic na CSD.

6Oškodovanec D. D. je na glavni obravnavi povedal, da so datum 6.7.2020 ugotovili tako, da so pregledali telefon, preko klicev na CSD ... in preko službe, kjer si evidentirajo delovni čas. Ni pa znal pojasniti na katerem telefonu so se preverjali klici na CSD ..., pri čemer ne gre spregledati dejstva, da naj bi 6. 7. 2020 na CSD ... klical obdolženec. V nasprotju s tem pa se je v uradnem zaznamku o zbranih obvestilih z dne 24. 3. 2021 (l. št. 35), oškodovanec skliceval na SMS sporočila med njim in B. B. (tedaj C. C.), ki sta si jih pošiljala 6. 7. 2020. Kot pravilno izpostavlja pritožnica, pa teh oškodovanec D. D. in B. B. nista predložila policistu E. E., ki je ugotavljal točen čas storitve kaznivega dejanja, še manj pa sodišču. Prav tako ne kakršne koli druge dokaze, iz katerih bi izhajalo, da se je obravnavani dogodek zgodil ravno 6.7.2020. Prvostopenjsko sodišče je sicer opravilo poizvedbe pri kozmetičarki, pri kateri naj bi bila tega dne B. B., na kar je slednja vezala datum storitve kaznivega dejanja, vendar pa kozmetičarka z dokumentacijo oz. knjigo rezervacij za tisto obdobje, več ne razpolaga. Prav tako iz odgovora CSD, Enota ..., z dne 22.5.2024 izhaja, da v tem obdobju (od junija do julija 2020) ne beležijo nobenih klicev s strani obdolženca ali B. B.

7Glede na navedeno je potrebno pritrditi pritožbi, da se ob tako ugotovljenih dejstvih vsekakor poraja dvom v to, kdaj se je obravnavani dogodek pred družbo F. sploh zgodil, glede na to, da sodišču vsebina SMS sporočil med oškodovancem in B. B., iz katere naj bi izhajal ta datum, ni poznana, prav tako je ni videl policist E. E.. Čeprav je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe analiziralo izpovedbo oškodovanca in ostalih prič (B. B., E. E.) in našlo v časovni odmaknjenosti opravičljive razloge za spremembo njihovih izpovedb oz. je verjelo temu, da policist E.E. ni imel pomislekov v datum, ki sta mu ga povedala D. D. in B. B., pa tudi po oceni sodišča druge stopnje, glede na datum, ki sta ga oškodovanec in B. B. najprej navajal v predkazenskem postopku, zaenkrat ni zanesljivo izkazano, da je bil predlog za pregon za to kaznivo dejanje podan pravočasno. Domneva nedolžnosti v kazenskem postopku pomeni, da nosi dokazno breme tožilec, da mora obdolženčevo krivdo dokazati z najvišjim dokaznim standardom (onkraj razumnega dvoma), ter da mora sodišče, kadar tožilec tega dokaznega bremena ne zmore, obdolženca oprostiti. Zahteva, da bi bil obdolženec tisti, ki mora dokazati, da se dogodek ni zgodil 6.7.2020 (s predložitvijo fotografij, ki bi dokazovale, da je bil takrat na morju), bi nedvomno pomenila obrnjeno dokazno breme oz. kršitev domneve nedolžnosti. Zato ob vsem navedenem, pritožba povsem utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (373. člen ZKP).

8Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornice, v smeri zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo (prvi odst. 392 člena ZKP) ter vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V tem bo moralo sodišče prve stopnje ponovno izvesti vse relevantne dokaze, dokazni postopek dopolniti v nakazani smeri in po potrebi izvesti še druge dokaze ter na ta način zanesljivo ugotoviti, ali se je kaznivo dejanje, obdolžencu očitano pod točko 1a obtožnega predloga, dejansko zgodilo 6.7.2020, saj je od tega odvisna pravočasnost predloga za pregon tega kaznivega dejanja. Sodišče naj zato od oškodovanca D. D. oz. priče B. B. pridobi SMS sporočila, iz katerih naj bi izhajalo, da je datum storitve tega kaznivega dejanja 6.7.2020. Ker pa je ugotovitev tega dejstva povezana tudi s presojo verodostojnosti izpovedb oškodovanca in priče B. B., bo po izvedenem dokaznem postopku moralo ponovno celostno ovrednoti verodostojnost njunih izpovedb v primerjavi z ostalimi dokazi, tudi glede preostalih očitanih kaznivih dejanj in o zadevi ponovno odločiti. Šele tako dopolnjen dokazni postopek pa bo dal zanesljivo podlago za odločitev, ali je obdolženec storil očitana mu kazniva dejanja ali ne.

9Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče o pritožbi zagovornice obdolženca odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.