VSL Sodba II Cp 1653/2024

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni:

- v I. točki izreka tako, da se prisojeni znesek zniža za 4.930,67 EUR (iz 5.035 EUR na 104,33 EUR) in se tožbeni zahtevek za plačilo zneska 4.930,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 6. 2019 dalje, zavrne;

- v III. točki izreka tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 74,6 % pravdnih stroškov, tožena stranka pa je dolžna tožeči stranki povrniti 25,4 % pravdnih stroškov.

V ostalem se pritožba zavrne ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti 564,99 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da tožniku plača 5.035 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 6. 2019 dalje do plačila (I. točka izreka), v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Glede stroškov je odločilo, da jih nosita obe pravdni stranki, vsaka v deležu do 50 % (III. točka izreka).

2Zoper ugodilni in stroškovni del sodbe se toženec pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP.¹ Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo v izpodbijanem delu spremeni (zavrne tožbeni zahtevek) ali jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Trdi, da izvedba dokazov, predlaganih zaradi dokazovanja trditev, da je ravnal s pričakovano skrbnostjo (vpogled fotografij zapestnice, garderobnih omaric in sefa ter ogled), ne bi podaljšala postopka. Odločitev o zavrnitvi dokaznih predlogov predstavlja tudi nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno. Odločitev o dopustitvi spremembe tožbe ni obrazložena. Sodišče je spregledalo, da je tožnik z zvišanjem zahtevka na 14.706 EUR (kot znaša povišana vrednost ure) umaknil tožbo glede gotovine (sicer bi zahteval 14.776 EUR). Z odločitvijo je prekoračilo zahtevek. Ker je bila vrednost ure ugotovljena na dan izdaje sodbe, so zakonske zamudne obresti nepravilno prisojene že od vložitve tožbe - prisojene bi morale biti od izdaje sodbe dalje. 3 - letni zastaralni rok je potekel 8. 11. 2021, tožnik pa je zahtevek povišal 11. 8. 2022, kar pomeni, da je terjatev v tem delu zastarala (ne gre za novo škodo).

Izpodbijana sodba je sodba presenečenja, saj sodišče ni navedlo uporabljene pravne podlage. Najkasneje po prejemu vmesne sodbe bi moral toženec vedeti, katero pravno podlago sodišče šteje za relevantno. Toženec ni gostinec, prav tako ne gre za razširitev uporabe določb o gostinski hrambi na podlagi 746. člena OZ.² Trditveno in dokazno breme glede krivde gostinca je na gostu. Toženec ni kriv, saj ni zagrešil (sam ali po svojih zaposlenih) vlomne tatvine. Fitnes nima dolžnosti varovanja osebnih stvari - noben predpis mu ne nalaga hrambe. Sistem vstopa v fitnes je varovan. Osebje redno pregleduje prostore. Obiskovalcem so na voljo zaklenjene garderobne omarice. Imajo možnost uporabe sefa. Vlom ni trajal daljši čas. Vprašanje je, kako pogosti bi morali biti pregledi, da bi bilo škodo mogoče preprečiti. Vlomilec je zlomil varovalni mehanizem zaklepanja, ni šlo za močnejši poteg. Iz opozorila o neodgovornosti za osebne stvari izhaja sporočilo, da omarice niso namenjene hrambi vrednejših stvari. Tožnik tudi ni izkazal, da je sploh imel takšno uro in da jo je pustil v garderobni omarici, njegova žena je izpovedovala o nečem, česar ni sama zaznala.

Tudi višina škode ni bila pravilno ugotovljena. Po mnenju izvedenca bi bila ura vredna 10.000 EUR, če bi bila v dobrem stanju in redno servisirana, česar pa ni mogel ugotoviti. Ukradena ura je bila rabljena, brez dokumentacije in originalne nepoškodovane embalaže. Izpovedi tožnika in njegove žene se ne ujemata z ugotovitvami izvedenca. Okoliščina, da je tožnik samooklicani zbiratelj ur, ne dokazuje, da je bila ukradena ura v dobrem stanju. Vrednost ure je kvečjemu 6.439 EUR, oziroma ne več kot 8.000 EUR.

3Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Trdi, da se pretežni del pritožbenih navedb nanaša na temelj odškodninske odgovornosti, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Tožniku, ki je bil redni obiskovalec fitnesa, je neznani storilec iz vlomljene garderobne omarice v fitnesu ukradel uro znamke Rolex, z zatrjevano vrednostjo 14.706 EUR, in 70 EUR gotovine. Od toženca - fitnes centra, je zahteval povrnitev škode na podlagi pravil o gostinski hrambi.

6Obveznost gostinca, da varuje stvari, ki jih gost prinese s seboj, ima pogodbeno (poslovno) naravo, saj obstaja le, če je sklenjena pogodba o gostinski storitvi (hramba stvari je povezana z glavno storitvijo - ne gre za samostojni posel). Skladno s 1. odstavkom 741. člena OZ se gostinci (po 746. členu OZ pa smiselno tudi bolnišnice, železniški spalniki, organizatorji taborjenja ipd.³) glede stvari, ki so jih gosti prinesli s seboj, štejejo za shranjevalce in odgovarjajo, če stvari izginejo ali se poškodujejo, za škodo v višini 50.000 tolarjev oziroma 208,65 EUR.⁴ Odgovornost je izključena, če so bile stvari poškodovane zaradi okoliščin, ki se jim ni bilo mogoče izogniti ali jih odvrniti, ali zaradi kakšnega vzroka v sami stvari, ali če so izginile ali so bile poškodovane po krivdi samega gosta ali po krivdi tistih, ki jih je pripeljal s seboj (3. odstavek 741. člena OZ). Gostinec pa dolguje popolno odškodnino, če mu je gost stvari izročil v hrambo, kot tudi, če je škoda nastala po njegovi krivdi (4. odstavek 741. člena OZ).

7O temelju zahtevka je bilo že pravnomočno odločeno z vmesno sodbo. V odškodninskem sporu v odločanje o temelju sodijo dejstva, ki se nanašajo na obstoj odškodninske obveznosti: škodno ravnanje, nastanek škode, vzročna zveza med škodnim ravnanjem in škodo ter odgovornost. Prav tako v odločanje o temelju sodi ugotavljanje, ali (in koliko) je oškodovanec prispeval k nastanku škode (171. člen OZ). Glede na učinke pravnomočne vmesne sodbe je bilo sodišče prve stopnje pri odločanju o višini zahtevka vezano na odločitev, da je tožbeni zahtevek po podlagi delno (50 %) utemeljen. Ker izrek vmesne sodbe ni vseboval odločitve o tem, ali toženec dolguje omejeno odškodnino ali odškodnino v višini vrednosti odtujenih stvari (iz izreka vmesne sodbe ne izhaja, ali toženec odgovarja na podlagi 1. ali 4. odstavka 741. člena OZ), se pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi zoper vmesno sodbo ni ukvarjalo z razlogi izpodbijane vmesne sodbe o toženčevi krivdi.⁵ Glede na povzete določbe o gostinski hrambi je štelo, da je vprašanje krivde pomembno (le) pri odločanju o višini tožbenega zahtevka. Ali je toženec zadostil zahtevani skrbnosti pri hrambi stvari obiskovalcev fitnesa, je torej vprašanje, ki ga je pritožbeno sodišče prvič obravnavalo v tem pritožbenem postopku.

8Četudi je toženec v času vloma oziroma kraje izvajal določene varnostne ukrepe (- vstop v garderobne prostore in fitnes je bil mogoč le z zapestnico s čipom, mimo recepcije in vrteče zapornice, - pred fitnesom je bil nameščen video nadzorni sistem, - vadeči so lahko svoje osebne stvari shranili (in zaklenili) v garderobne omarice, imeli so tudi možnost uporabe sefa, - zaposleni so izvajali redne preglede garderobnih prostorov), je sodišče prve stopnje njegovo ravnanje ocenilo za malomarno. V času vloma v 15 garderobnih omaric⁶ (od 17:45 do 19:10) toženec po svojih zaposlenih ni izvajal pregleda garderob. Garderobne omarice niso bile dovolj varne, saj jih je bilo mogoče odpreti že z močnejšim potegom. Običajen namen garderobnih omaric je tudi shranjevanje vrednejših predmetov, ne le obleke. Obiskovalci so si zaradi možnosti zaklepanja garderobne omarice ustvarili vtis o varnosti. Kljub zavedanju, da obiskovalci v fitnes nosijo tudi vrednejše osebne predmete, jih toženec ni opozoril na pomanjkljivo varnost garderobnih omaric, niti na možnost shranjevanja vrednejših osebnih predmetov v sefu. Hramba vrednejših predmetov obiskovalcev v sefu fitnesa tudi sicer ni bila običajna praksa fitnesa. Nošnja ure pri vadbi bi bila za tožnika moteča.

9Na zgoraj nanizane ugotovitve je oprta materialno pravna presoja sodišča prve stopnje, da je toženčeva odgovornost za škodo posledica krivde, zato tožniku dolguje popolno odškodnino (4. odstavek 741. člena OZ). Sodišče prve stopnje je s pomočjo izvedenca ugotovilo, da znaša vrednost ukradene ure (po cenah ob izdaji sodbe) 10.000 EUR, ter tožniku, upoštevajoč njegov soprispevek k nastanku škode,⁷ prisodilo 5.035 EUR (polovico vrednosti odtujene ure in gotovine).

10Glede na učinke pravnomočne vmesne sodbe pritožnik v tem pritožbenem postopku ne more več uspeti z navedbami o tem, da ni gostinec oziroma eden od subjektov, za katere se določbe o gostinski hrambi smiselno uporabljajo.⁸ Enako velja glede pritožbenih navedb o izključitvi odgovornosti⁹ zaradi razlogov po 3. odstavku 741. člena OZ in zaradi objave oziroma opozorila (o izključitvi odgovornosti), ter navedb o tem, da ni šlo za hrambo in da tožniku ob vlomu ni nastala škoda.¹⁰ Kot bo obrazloženo v nadaljevanju, pa pritožnik utemeljeno napada razloge izpodbijane sodbe, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo presojo, da je nastala škoda posledica njegove krivde.

11Skladno s standardom najstrožjega nadzorstva gostinec (oziroma subjekt iz 746. člena OZ) odgovarja za druge ljudi, ki pridejo v njegov prostor, razen če kljub strogemu nadzoru njihovih dejanj ne bi mogel imeti pod svojim nadzorstvom. Fitnes center mora v okviru svojih storitev zagotavljati tudi hrambo stvari, ki jih obiskovalci športne vadbe prinesejo s seboj in jih pri vadbi ne potrebujejo. Izkazati mora zadostno skrbnost pri varovanju stvari obiskovalcev, kar pa ne pomeni, da ga bremeni tudi zavedanje, da obiskovalci v garderobnih omaricah občasno hranijo tudi vrednejše osebne predmete, in da mu takšno zavedanje nalaga objavo obvestila v prostorih (ali/in na spletni strani) fitnesa o možnosti hrambe vrednejših osebnih predmetov v sefu. Drugačno stališče bi pomenilo, da so obiskovalci popolnoma razbremenjeni lastnega razmisleka o varnostnem tveganju, če v garderobni omarici, ki sicer omogoča zaklepanje, pustijo vrednejše osebne predmete. Velja še poudariti, da tožnikovo pričakovanje določene stopnje varnosti njegovih stvari, ker je garderobno omarico lahko zaklenil, ni odločilno. Prav tako ne njegovo pričakovanje varnosti zaradi okoliščine, da velja toženec za elitni fitnes center.

12V pritožbenem postopku ni sporno, da je vlom v garderobno omarico in krajo zagrešila neznana oseba. Po presoji pritožbenega sodišča je že sistem vstopa v fitnes - dostop do garderobnih omaric in vadbenih površin fitnesa so imele le osebe, ki so predhodno kupile storitev - omogočal izvajanje nadzora. Vlom se je zgodil v časovnem okviru 17:45 - 19:10, kar ne pomeni, da je vlom trajal 1 uro in 25 min. Glede na okoliščine (velika fluktuacija obiskovalcev fitnes centra) in način vloma (z zlomom mehanizma zaklepanja garderobnih omaric) je življenjsko bolj prepričljivo, da je šlo za hiter manever vlomilca. Tožencu ni mogoče očitati, da ni izvajal pogostejših pregledov garderobnih prostorov,¹¹ saj ni mogoča ocena, kako pogosti bi morali biti, da bi škodo lahko preprečil. Toženec bi lahko absolutno varnost zagotavljal zgolj s stalno prisotnostjo zaposlenih ali z video nadzorom v garderobnih prostorih. Zahteva po stalni prisotnosti zaposlenih bi bila neživljenjska in pretirano stroga. Takšna prisotnost ali video nadzor pa bi bila zelo verjetno z vidika pričakovane intime obiskovalcev v garderobnih prostorih tudi sicer (za obiskovalce fitnesa) nesprejemljiva. Ker je vlomilec izvedel vlom z zlomom mehanizma zaklepanja omarice (vlom je izvedel s kovinskim vzvodom - "pajserjem"), tudi ne more biti odločilno, da je šlo za tip običajnih garderobnih omaric, ki jih je mogoče odpreti tudi z močnejšim potegom.¹² Glede na način vloma toženec tudi z namestitvijo drugačnih garderobnih omaric (takšnih, ki jih ne bi bilo mogoče odpreti z močnim potegom) ne bi mogel preprečiti škode. Od toženca pa ni mogoče zahtevati, da bi garderobne omarice po funkciji (namenu) izenačil (npr. z namestitvijo alarmnih naprav) s sefi. Takšno ravnanje bi presegalo zahtevano skrbnost pri hrambi stvari obiskovalcev fitnesa. Ker so bili obstoječi varnostni ukrepi ustrezni, je neutemeljen na toženca naslovljen očitek, da bi moral aktivno ravnati v smeri izboljšanja le-teh.

13Pritožbeni očitek o zmotni uporabi materialnega prava je torej utemeljen. Ker v njegovem ravnanju ni prepoznati elementov krivde (malomarnosti), je toženčeva odškodninska obveznost, s podlago v 1. odstavku 741. člena OZ, po višini omejena.

14Glede na obrazloženo se pritožbenemu sodišču ni bilo treba opredeliti do ostalih pritožbenih navedb (1. odstavek 360. člena ZPP).

15Pritožbeno sodišče je pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo v I. točki izreka spremenilo tako, da je prisojeno odškodnino znižalo na 104,33 EUR (208,65 EUR, znižano za tožnikov 50 % soprispevek) (5. alineja 358. člena ZPP). Spremenjena odločitev o glavni stvari je terjala tudi spremembo III. točke izreka izpodbijane sodbe. Glede na 25,4 % skupni uspeh v pravdi (50 % po temelju in 0,7 % po višini), je tožnik dolžan tožencu povrniti 74,6 % njegovih pravdnih stroškov, toženec pa je dolžan tožniku povrniti 25,4 % pravdnih stroškov.

16Toženec je s pritožbo v pretežnem delu (98 %) uspel, zato mu mora tožnik na podlagi 3. odstavka 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP iz naslova pritožbenih stroškov povrniti 564,99 EUR (375 točk oziroma 225 EUR za pritožbo po tar. št. 22/1 OT,¹³ povečano za 2 % materialne stroške po 3. odstavku 11. člena OT, 22 % DDV in plačano sodno takso v višini 285 EUR), in sicer v roku 15 dni od vročitve te sodbe (1. in 2. odstavek 313. člena ZPP), v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka 15 - dnevnega paricijskega roka.

¹ Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami.
² Obligacijski zakonik, Ur. l. RS, št. 83/2001, s spremembami in dopolnitvami.
³ V 746. členu OZ so subjekti oziroma dejavnosti, za katere se določbe o gostinski hrambi smiselno uporabljajo, našteti/naštete primeroma.
⁴ Po vsebini gre za odgovornost, ki je podobna objektivni.
⁵ Glej 9. in 10. točko obrazložitve sodbe Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 461/2022 z dne 30. 5. 2022.
⁶ Le tožniku so bile iz vlomljene omarice stvari tudi odtujene.
⁷ Tožnik je soprispeval k nastanku škode, ker se ni pozanimal o možnosti posebne hrambe, ker ure in denarja ni pustil v avtu, ker ure v garderobni omarici ni skril v žep ali torbo in ker bi moral zaznati, da gre zgolj za običajne garderobne omarice z možnostjo zaklepanja, vendar brez dodatnih varnostnih zaščit.
⁸ Glej 13. in 14. točko obrazložitve sodbe Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 461/2022 z dne 30. 5. 2022.
⁹ Glej 17. točko obrazložitve sodbe Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 461/2022 z dne 30. 5. 2022.
¹⁰ Odločitev o temelju zajema tudi vprašanje obstoja škode.
¹¹ Iz dokaznega postopka izhaja, da je preglede garderobnih prostorov izvajal vsaj petkrat na uro.
12 Direktorica fitnes centra je izpovedala, da lahko omarico dosti hitro odpreš, s potegom, saj so omarice iz lesa in lahko potegneš ven pante.
¹³ Odvetniška tarifa, Ur. l. RS, št. 24/2015, s spremembami in dopolnitvami.