VSL Sklep I Cpg 257/2025

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški.

1Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku znova zavrnilo predlagateljičin predlog za zavarovanje z začasno odredbo, da se banki C., d. d., Ljubljana, naloži, naj nasprotnici zavarovanja, njeni slovenski podružnici ali komu tretjemu po njunem nalogu odreče izplačilo 18.000 EUR z računa te podružnice, ter da se odvetnikoma D. D. iz Ljubljane in E. E. iz Maribora prepove, da navedeni znesek izplačata nasprotnici zavarovanja, njeni podružnici ali po njunem nalogu komu tretjemu s svojih fiduciarnih računov, kjer hranita nas­protničina sredstva. Predlagateljici je naložilo povrnitev nasprotničinih stroškov.

2Predlagateljica se znova pritožuje, nasprotnica pa niti tokrat ni odgovorila na pritožbo.

3Pritožba je utemeljena.

4Po pogodbi, ki jo je 17. 4. 2023 sklenila z A. in B. A. (Pogod­ba), je nasprotnica zavarovanja morala opraviti "vse potrebne aktivnosti za prodajo poslovnih deležev", ki sta jih onadva imela med drugim v družbi F., d. o. o. Naročitelja sta 6. 5. 2024 od Pogodbe odstopila zaradi njene domnevne kršitve s strani nasprotnice zavarovanja. Ta naj bi jima zato morala vrniti 18.000 EUR vnaprejšnjih plačil. Iztoževano terjatev naj bi bila A. in B. A. 5. 6. 2024 odstopila pritožnici. Sodišče prve stopnje je znova ocenilo, da pritožničina terjatev ni verjetna, tokrat po tem, ko je poleg branja dokaznih listin zaslišalo še A. in B. A. ter G. G., nasprotničinega direktorja.

5Ocenilo je, da nasprotnica zavarovanja ni ovirala izpolnitve Pogodbe, zato naj ne bi bilo podlage za odstop po 107. členu Obligacijskega zakonika (OZ). Ta določa, da če je pred iztekom roka za izpolnitev obveznosti očitno, da ena stranka ne bo izpolnila svoje obveznosti iz pogodbe, lahko druga stranka odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev škode. Pritožbeno sodišče sprejema zaključke sodišča prve stopnje, ki je z zaslišanji ugotovilo, da so bili pogodbeniki ob sklenitvi Pogodbe dogovorjeni "še marsikaj drugega, kot izhaja iz pogodbe same" (kar je po eni strani videti razumljivo glede na ohlapno opredeljene pogodbene obveznosti izvesti "vse potrebne aktivnosti za prodajo poslovnih deležev" in po drugi dopustno glede na izjemo od domneve o popolnosti listine iz drugega odstavka 56. člena OZ, da so veljavni sočasni ustni dogovori o stranskih točkah, o katerih v oblični pogodbi ni nič rečeno, če niso v nasprotju z njeno vsebino ali namenom, zaradi katerega je oblika predpisana). Ugotovilo je namreč, da so bili pogodbeniki dogovorjeni, da nasprotnica zavarovanja pomaga A. in B. A. prodati njuna poslo­vna deleža v družbi F. njegovemu večinskemu družbeniku (njunemu sodružbeniku) s pomočjo vpisa zastavne pravice nasprotnice zavarovanja na teh poslovnih deležih, zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve teh deležev ter zaznambe neposredne izvršljivosti zavarovanih terjatev za plačilo 14.500 in 200.000 EUR, kar je bilo vse dogovorjeno v dveh notarskih zapisih (kot je razumeti, so bile te zastave oziroma kontrola nad njimi nekakšen vzvod prodajalcev deležev nasproti njihovemu nameravanemu kupcu). Pridobitev teh zastavnih pravic je bila po izpovedbi G. G. tudi njegova glavna naloga, sestavljanje prodajne pogodbe - kar se je njegovi družbi očitalo, da ni storila - pa naj ne bi bilo potrebno, saj naj bi bil kupec poslovnih deležev itak vnaprej znan, in sicer je bil to navedeni večinski družbenik (prim. 27.-30. in 35. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa). Sprejemljiv je tudi dejanski zaključek o nedokazanosti predlagateljičine trditve, da je nasprotnica zavarovanja zagotavljala izpolnitev Pogodbe v šestih mesecih (31. in 32. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

6Vendar pa pritožbeno sodišče ne sledi še nadaljnjemu zaključku, da ko je nasprotnica zavarovanja zoper A. in B. A. sprožila izvršbo, je ta "predstavljala zgolj logično nadaljevanje tega, s čimer sta se sopogodbenika že prostovoljno strinjala, torej v primeru neplačila zavarovanega dolga, poplačilo iz poslovnih deležev skladno s sklenjenima notarskima zapisoma" (33. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Kolikor je nasprotnica zavarovanja do A. in B. A. imela terjatev (predlagateljica zavarovanja to sicer zanika, zatrjujoč, da sta mu jo že bila plačala, pa je kljub temu še naprej vodil izvršbo zoper njiju - če je bilo tako, česar sodišče prve stopnje zmotno ni raziskovalo, je zaključek pritožbenega sodišča, ki sledi, še tem bolj trden), je bila prisilna uveljavitev te terjatve - za razliko od zgolj zastave, ki je bila po skupnem namenu pogodbenikov v funkciji prodaje deležev - objektivno v nasprotju s ciljem Pogodbe, da se deleža A. in B. A. prodata večinskemu družbeniku. To pa se lahko prilega ravnanju pogodbenika, po katerem je v smislu 107. člena OZ očitno, da ne bo izpolnil svoje obveznosti iz pogodbe.

7Razloge iz prejšnje točke obrazložitve uveljavlja tudi pritožnica. Ker zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, je bilo pritožbi treba ugoditi in razveljaviti izpodbijani sklep (prvi odstavek 355. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ob upoštevanju zgoraj razložene uporabe 107. člena OZ znova preveri obstoj terjatve, in če bo ta verjeten, preide k obravnavanju ostalih predpostavk za izdajo začasne odredbe (drugi do četrti odstavek 270. člena ZIZ).

8Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.