VSM Sklep V Kp 25553/2018

Pritožba zagovornikov obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

1Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom I Kpr 25553/2018 z dne 20. 2. 2025 zavrnilo predlog zagovornice obdolženega A. A., odvetnice B. B. (iz Odvetniške pisarne C) z dne 30. 1. 2025, s katero je slednja predlagala izločitev izvedenskega mnenja sodne izvedenke mag. D. D.

2Zoper sklep so obdolženčevi zagovorniki vložili pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve kazenskega zakona in bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 2., 3., 8. in 11. točke (prvega odstavka) 371. člena člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Pritožbenemu sodišču predlagajo, da njihovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in odpravi ter predlogu za izločitev nedovoljenih dokazov ugodi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče uvodoma zatrjevanih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitev kazenskega zakona ne more preizkusiti, ker jih zagovorniki z ničemer ne vsebinsko konkretizirajo. Kršitve kazenskega zakona namreč uveljavljajo zgolj na pavšalni ravni, saj ne navedejo niti katero kršitev iz 372. člena ZKP sploh uveljavljajo, to pa tudi ni razvidno iz pritožbene obrazložitve. Zagovorniki sicer uvodoma navedejo, s katerimi bistvenimi kršitvami določb kazenskega postopka iz 371. člena ZKP naj bi bil izpodbijani sklep obremenjen, vendar tudi te kršitve ostajajo zgolj na posplošeni ravni zatrjevanj in jih zato ni mogoče preizkusiti. V pritožbi namreč ne obrazložijo, zakaj naj bi v postopku pred sodiščem prve stopnje sodeloval sodnik, ki bi moral biti izločen (2. točka prvega odstavka 371. člena ZKP), ali da naj bi bila procesna dejanja pred sodiščem prve stopnje opravljena brez oseb, katerih navzočnost je po zakonu obvezna oziroma, da bi bili obdolženec in zagovorniki kljub svoji zahtevi prikrajšani za pravico uporabljati svoj jezik in s svojem jeziku spremljati potek procesnih dejanj, niti ne zatrjujejo, da so bile prekršene določbe o nenadzorovanem in učinkovitem posvetovanju obdolženca z zagovorniki (3. točka prvega odstavka 371. člena ZKP). Nadalje niti ne pojasnijo, v čem je izrek izpodbijanega sklepa nerazumljiv ali kontradiktoren sam sebi ali razlogom izpodbijanega sklepa, niti da izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih ali da bi bili ti razlogi nejasni ali v precejšnji meri s seboj v nasprotju, prav tako v pritožbeni obrazložitvi ne navajajo, da bi bilo v razlogih o odločilnih dejstvih podano precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih izpodbijanega sklepa o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temu listinami oziroma zapisniki (11. točka prvega odstavka 371. člena ZKP). Enako velja tudi za zatrjevano kršitev iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj ne pojasnijo, zakaj naj bi se izpodbijani sklep opiral na nedovoljeni dokaz, ki bi iz spisa moral biti izločen.

5Zagovorniki v bistvenem grajajo odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog za izločitev izvedenskega mnenja sodne izvedenke mag. D. D. zavrnilo kot neutemeljen. Vztrajajo, da je izdelano izvedensko mnenje nezakonito, svoje stališče pa opirajo predvsem na okoliščino, da je sodna izvedenka tekom kazenskega postopka, še preden je sploh bila zaslišana pred sodiščem, umrla in je zato posledično njeno mnenje nepopolno, te pomanjkljivosti pa v nadaljevanju kazenskega postopka ne bo več mogoče odpraviti in bo potrebno postaviti novega izvedenca. Poleg tega je bila obdolžencu zaradi nezmožnosti zaslišanja izvedenke tudi kršena pravica do obrambe iz 29. člena Ustave RS.

6S smrtjo izvedenke je v predmetnem kazenskem postopku res nastala specifična situacija, saj tako po ugotovitvah obrambe kot tudi sodišča prve stopnje, njenega izvedenskega mnenja ne bo mogoče dopolniti in jo zaslišati, vendar to še ne pomeni, da je zgolj zaradi tega njeno opravljeno izvedensko delo nezakonito, kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Sodna izvedenka je svoje mnenje izdelala na podlagi določil ZKP, in sicer na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika, slednji pa je odredbo izdal na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 249. člena ZKP. Njeno mnenje tako po pravilnih razlogih izpodbijanega sklepa ni bilo pridobljeno s kršitvami določb ZKP niti s kršitvami ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Dejstvo, da obramba izvedenke pred njeno smrtjo ni mogla zaslišati in jo soočiti z mnenjem prof. dr. E. E., strokovnjaka, angažiranega s strani obrambe, pa tudi ne pomeni, da je bila obdolžencu s tem kršena pravica do obrambe iz 29. člena Ustave RS, kot to zmotno menijo zagovorniki. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da so zagovorniki obdolženega A. A. po vročitvi odredbe o postavitvi sodne izvedenke z dne 2. 12. 2019 slednji postavili dodatna vprašanja, zaradi česar je bilo z odredbo z dne 10. 12. 2019 izvedenki odrejeno, da svoje mnenje dopolni, upoštevajoč njihova vprašanja. Sodna izvedenka je nato dne 7. 8. 2020 podala svoj izvid in mnenje, obramba pa je naknadno angažirala strokovnjaka prof. dr. E. E., ki je dne 16. 12. 2020 podal svoj izvid in mnenje. Sodišče izvedenke nato zaradi narave teka dosedanjega kazenskega postopka, kot izhaja iz podatkov spisa, ni uspelo zaslišati. Po izdaji nove odredbe za dopolnitev izvedenskega mnenja izvedenke mag. D. D. z dne 7. 1. 2025 pa je bilo dne 27. 1. 2025 ugotovljeno, da je sodna izvedenka dne 21. 1. 2023 umrla, zaradi česar izvedba tega dokaza zaradi objektivnih okoliščin, na katere sodišče prve stopnje nima vpliva, ni več mogoča. Glede na povzeto tako ni mogoče pritrditi obrambi, da je bila obdolžencu kakorkoli pri tem kršena njegova pravica do obrambe in so vsi pomisleki zagovornikov v tej smeri odveč.

7Nepopolnost oziroma nezmožnost dopolnitve že izdelanega izvedenskega mnenja po določilih ZKP ni razlog za izločitev izvedenskega mnenja iz kazenskega spisa. ZKP namreč posebej ureja situacije, kadar imata bodisi izvid bodisi mnenje izvedenca določene pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče odpraviti z zaslišanjem izvedenca, in sicer se v teh primerih postavi nov izvedenec (257. in 258. člen ZKP). Ker gre v danem primeru za takšno situacijo, ko se s strani obrambe zatrjevane pomanjkljivosti izvedenskega dela ne morejo odpraviti z dopolnitvijo ali zaslišanjem izvedenke, saj je ta umrla, bo sodišče prve stopnje moralo ravnati v skladu s citiranimi določili in postaviti novega izvedenca. Ker pa je izvedensko mnenje izvedenčeva strokovna razlaga v izvidu ugotovljenih dejstev, mora ta biti čim bolj objektivna in oprta le na pravila stroke in izvedenčeve strokovne izkušnje. Upoštevajoč navedeno bo zato sodišče prve stopnje pri postavitvi novega izvedenca moralo poskrbeti, da na interpretacijo novega izvedenca ne vplivajo drugi dejavniki in informacije iz spisa, ki bi njegovo objektivno presojo zameglili in morebiti vplivali na izvedenčevo pristransko mnenje. V tej luči je tako pomembno, da se novi izvedenec pred izdelavo svojega mnenja ne seznani z mnenji drugih izvedencev v isti zadevi (in morebiti tudi mnenji strokovnjakov, angažiranih s strani obrambe), saj bi to lahko (nezavedno) vplivalo na njegovo razlago zastavljenih vprašanj. Novo postavljeni sodni izvedenec pa se lahko z mnenji predhodnih izvedencev in strokovnjakov seznani, ko svoje mnenje že izdela in ga predloži sodišču. Sodišče prve stopnje bo moralo novemu izvedencu dati na voljo samo tista dejstva in informacije, ki so potrebni za popolno in kakovostno opravljeno izvedensko nalogo, in nič več kot to. Povedano drugače, izvedencu ni treba omogočiti pregleda celotnega spisa, ampak le tistih predmetov in listin, ki so za njegovo delo potrebni.¹ S tem bo sodišče prve stopnje v nadaljnjem teku postopka zadostilo tudi zahtevam obrambe, s katerimi sicer neuspešno poskušajo doseči izločitev mnenje pokojne sodne izvedenke iz predmetnega spisa.

8Pritožbeno sodišče se do navedb zagovornikov, s katerimi izpostavlja strokovne napake izvedenskega mnenja pokojne izvedenke, opirajoč se na mnenje prof. dr. E. E., ni posebej opredeljevalo, saj je bil predlog za izločitev izvedenskega mnenja iz teh razlogov dne 30. 1. 2025 izrecno umaknjen (list. št. 4.151-4153), zato te navedbe ne morejo biti predmet presoje v tem pritožbenem postopku.

9Ker pritožba v preostalem ne navaja ničesar, kar bi omajalo pravilnost izpodbijanega sklepa, pritožbeno sodišče pa kršitev, ki jih upošteva po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), ni zasledilo, je pritožbo zagovornikov obdolženega A. A. kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

10Če bo za obdolženega A. A. nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o izločitvi dokazov po pravnomočno končanem kazenskem postopku odmerilo sodišče prve stopnje, ki je pristojno tudi za presojanje taksne oprostitve.

¹ Prim.: M. Hafner v Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, 2. knjiga, Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2023, str. 398 in 399.