VSL Sodba I Cpg 32/2025

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijano sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje (I.) vzelo delni umik tožbe na znanje in postopek ustavilo za 680,00 EUR, (II.) toženi stranki je naložilo v 15-tih dneh plačati tožeči stranki 5.959,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 10. 2023 dalje do plačila in (III.) toženi stranki naložilo v 15-tih dneh povrniti pravdne stroške tožeči stranki v višini 315,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

2Zoper sodbo, torej zoper II. in III. točko izreka izpodbijane odločbe, se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlagala, naj višje sodišče spremeni sodbo sodišča prve stopnje tako, da zavrne tožbeni zahtevek in ugodi njeni nasprotni tožbi, podrejeno pa naj sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka.

3Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila, stroškov pritožbenega postopka pa ni priglasila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Uvodoma višje sodišče pojasnjuje, da je v pritožbi predlog, naj višje sodišče ugodi njeni nasprotni tožbi. Vendar pa v tej zadevi nasprotna tožba ni bila vložena in o čem takem sodišče prve stopnje tudi ni odločalo, torej gre za očitno pomoto pritožnika.

6Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi navedlo, da tožena stranka na tožničino vlogo - dopolnitev tožbe - v podanem roku ni odgovorila, zato je ocenilo, da dejansko stanje, ki je pomembno za odločitev, med strankama ni sporno. Navedlo je, da je z dopisom z dne 12. 6. 2024 o tem seznanilo obe stranki in jima predočilo, da lahko v tem primeru in ob siceršnji izpolnjenosti pogojev po določbi prvega odstavka 488. člena ZPP o sporu odloči brez naroka, ter ju pozvalo, da v 15-tih dneh sporočita, ali je po njunem mnenju dejansko stanje morda sporno in ali zahtevata razpis naroka. Navedlo je še, da se na ta dopis nobena od strank v postavljenem roku ni odzvala.

7Tožena stranka v pritožbi navaja, da je bila izpodbijana odločba izdana brez razpisa naroka in meni, da ji je bila odvzeta pravica do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navaja, da poziva sodišča prve stopnje z dne 12. 6. 2024 ni prejela, zato se v postavljenem roku ni izjasnila o tem, ali šteje, da je dejansko stanje, pomembno za odločitev, sporno, kljub temu pa je bila brez naroka izdana izpodbijana sodna odločba.

8Iz spisa višje sodišče ugotavlja, da dopis sodišča prve stopnje z dne 12. 6. 2024 niti ni bil sestavljen, temveč je bila tega dne sestavljena odredba sodnice, ki je zadevo obravnavala. Na podlagi te odredbe pa je bil sestavljen dopis z dne 18. 6. 2024, v katerem je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zaenkrat dejansko stanje glede pravno odločilnih dejstev ni sporno in da lahko odloči po prvem odstavku 488. člena ZPP, pri čemer tožena stranka niti ni prerekala trditev iz tožničine prve pripravljalne vloge (na dopolnitev tožbe sploh ni odgovorila). Na koncu tega dopisa je pravdni stranki pozvalo, da v 15-tih dneh sporočita, ali je po njunem mnenju dejansko stanje morda sporno oziroma ali zahtevata razpis naroka.

9Iz spisa je razvidno, da je bil ta dopis pooblaščenki tožene stranke vročen 19. 6. 2024, na vročilnici pa je zapisano, da tega dne vročevalec ni mogel pisanja izročiti niti naslovniku niti odraslemu članu gospodinjstva, zato je pismo pustil v naslovnikovem predalčniku.

10Iz spisa je tako razvidno, da je sicer pravilna pritožbena navedba, da pritožnica ni prejela nobenega dopisa z dne 12. 6. 2024. Vendar pa ji je bil vročen dopis z dne 18. 6. 2024 z vsebino, kot jo povzema že sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi. Pri navedenem pozivu ne gre za nobeno izmed pisanj iz prvega odstavka 142. člena ZPP, zato se vročanje opravi po 140. členu ZPP. Tako je bilo v obravnavani zadevi pisanje tudi vročeno. Da pa vročilnica ne bi odražala resničnega stanja glede vročanja, pa tožena stranka niti ne zatrjuje, saj glede tega ni podala nobenih navedb ali predlagala kakršnihkoli dokazov, v pritožbi je navedla le, da pisanja z dne 12. 6. 2024 ni prejela. Čeprav to drži, pa višje sodišče ugotavlja, da sama pomota v izpodbijani sodbi glede označbe datuma pisanja na pravilnost odločitve ne vpliva. Dopis z vsemi opozorili, kot jih navaja sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, je pooblaščenka tožene stranke prejela, nanj pa ni reagirala, zato je sodišče prve stopnje pravilno izdalo sodbo brez naroka. Tožena stranka je torej imela možnost izjave, le izkoristila je ni, zato (edini) izrecno uveljavljani pritožbeni razlog ni utemeljen.

11Višje sodišče je opravilo še preizkus po drugem odstavku 350. člena ZPP, pri čemer ni zaznalo absolutno bistvenih kršitev iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. ali 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti. Preverilo je tudi pravilno uporabo materialnega prava in ugotovilo, da je sodišče prve stopnje na podlagi neprerekanih trditev tožeče stranke o tem, da sta se pravdni stranki dogovorili za storitve v zvezi z nego gozdov, ki jih je tožeča stranka opravila, izdanega računa, za katerega je tožena stranka zatrjevala, da ga bo plačala, ko prejme priliv iz tujine, pa tožena stranka kljub opominu ni plačala, pravilno uporabilo 619. člena Obligacijskega zakonika (OZ).

12Izrecno uveljavljeni pritožbeni razlog tako ni utemeljen, prav tako pa višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

13Tožena stranka, ki s pritožbo ni uspela, na podlagi 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Izrek o stroških tožeče stranke je odpadel, ker jih ta ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).