VSRS Sklep X DoR 54/2025-3

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je lahko spremenjena sodna praksa, ki ugotavlja, da organ materialne določbe ni pravilno uporabil, podlaga za analogno uporabo 97. člena ZDavP-2 v primerih zahteve vračila davka, plačanega na podlagi obračuna davčnega odtegljaja predloženega v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora po 140.a členu ZDavP-2?

1Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožbi, odločbo Finančne uprave RS, št. DT 0610-1648/2018-16 z dne 3. 5. 2022, odpravilo in vrnilo toženki v nov postopek. Z navedeno odločbo je toženka zavrnila tožničin zahtevek za vračilo na podlagi samoprijave napačno obračunane in plačane dohodnine v znesku 200.000,00 EUR in plačanih obresti v znesku 38.414,39 EUR.

2V razlogih navedene pravnomočne sodbe je Upravno sodišče navedlo, da je tožnica davek (dohodnino in obresti) plačala na podlagi in v skladu s predloženim obračunom davčnega odtegljaja v postopku samoprijave, ker se je strinjala z ugotovitvami davčnega organa iz zapisnika, izdanega v davčnem inšpekcijskem postopku (v nadaljevanju DIN). Tožnica je obračun predložila na podlagi 140.a člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2). Nato naj bi s sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 61/2021 z dne 15. 12. 2021 prišlo do drugačne davčne opredelitve izplačanega dohodka (obdavčljivega dogodka). Upravno sodišče je presodilo, da v takšnih primerih časovna omejitev za vložitev popravka davčnega obračuna iz 54. člena ZDavP-2 ne velja. Davčni zavezanec lahko vedno zahteva vračilo davka, če je plačal nekaj, česar zakon o obdavčenju ne nalaga, četudi besedilo zakonske določbe 97. člena ZDavP-2 nepravilnega obračuna davčnega odtegljaja ne omenja kot podlage za vračilo davka. Pri tem se je Upravno sodišče sklicevalo na stališče Vrhovnega sodišča iz sodbe X Ips 286/2017 z dne22. 5. 2019, po katerem v primerih preplačila davčne obveznosti, ki niso zajeti v 97. členu ZDavP-2, obstaja pravna praznina glede možnosti vračila takšnega preplačanega davka. To pravno praznino pa je treba zapolniti z analogno uporabo določbe 97. člena ZDavP-2. Upravno sodišče je zato presodilo, da je tožnica pravilno vložila zahtevo za vračilo davka po 97. členu ZDavP-2 ter da mora davčni organ o njej vsebinsko odločiti in izdati odločbo o vračilu davka iz četrtega odstavka 65. člena ZDavP-2.

3Zoper sodbo Upravnega sodišča je toženka (v nadaljevanju predlagateljica) vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem postavlja štiri pravno pomembna vprašanja:

- Ali je dopustna analogna uporaba 97. člena ZDavP-2 v primerih zahteve vračila davka, plačanega na podlagi obračuna davčnega odtegljaja (usklajenega z ugotovitvami davčnega inšpekcijskega nadzora) na način, da se v tem postopku samostojno ugotavljajo pravna narava izplačila ter relevantna dejstva, čeprav iz določbe četrtega odstavka 140.a člena Zakona o davčnem postopku jasno izhaja, da se davčni nadzor področja poslovanja ali davkov za davčno obdobje, ki je bil že predmet davčnega inšpekcijskega nadzora (in je bil ta s sklepom ustavljen) ne more ponoviti, razen, če davčni organ izve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odmere davka, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni in uporabljeni v davčnem inšpekcijskem nadzoru?

- Ali je dopustna analogna uporaba 97. člena ZDavP-2 v primerih zahteve vračila davka, plačanega na podlagi obračuna davčnega odtegljaja predloženega v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora po 140.a členu ZDavP-2 (usklajenega z ugotovitvami davčnega inšpekcijskega nadzora)?

- Ali je lahko spremenjena sodna praksa, ki ugotavlja, da organ materialne določbe ni pravilno uporabil, podlaga za analogno uporabo 97. člena ZDavP-2 v primerih zahteve vračila davka, plačanega na podlagi obračuna davčnega odtegljaja predloženega v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora po 140.a členu ZDavP-2?

- Ali je dopustna analogna uporaba 97.člena ZDavP-2 v vseh primerih zahteve vračila davka, plačanega na podlagi obračuna davčnega odtegljaja predloženega v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora po 140.a členu ZDavP-2, ne glede na to, da je zavezanec ta obračun predložil po izvedenem davčnem inšpekcijskem nadzoru in se je z ugotovitvami strinjal?

4Predlog je delno utemeljen.

5Predlagateljica v svojem predlogu obširno in nepotrebno povzema vsebino odločb upravnih organov in Upravnega sodišča in izpostavlja štiri pomembna pravna vprašanja. Sama obrazložitev postavljenih pravnih vprašanj in njihove pomembnosti je skupna vsem postavljenim vprašanjem in se ne razlikuje po posameznih vprašanjih, zato jo je tako obravnavalo tudi Vrhovno sodišče.

6Na tej podlagi je Vrhovno sodišče ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz druge alineje drugega odstavka 367. a člena ZPP izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, zato je predlagateljičinem predlogu za dopustitev revizije v tem delu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Gre namreč za vprašanje pravilne uporabe instituta vračila davka iz 97. člena ZDavP-2 v primeru, ko preplačilo davka ni bilo predhodno ugotovljeno z odmerno odločbo ali davčnim obračunom. Vrhovno sodišče bo torej moralo odgovoriti, ali so in če so, kdaj so v takih primerih izpolnjeni zakonski pogoji za uporabo zahtevka iz 97. člena ZDavP-2. Vrhovno sodišče se z navedenim vprašanjem v situaciji, kot je ta v obravnavanem postopku, še ni ukvarjalo, zato je odgovor nanj objektivno pomemben za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava.

7V preostalem delu Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.

Glasovanje

8Senat, naveden v uvodu tega sklepa, je odločitev sprejel soglasno.