VSC Sklep I Ip 109/2025

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo upničino zahtevo, da o obračunu za delo stroškov izvršitelja A. A. (v nadaljevanju izvršitelj prevzemnik) z dne 5. 3. 2025 odloči sodišče.

2Upnica vlaga zoper sklep sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Pritožbenemu sodišča predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in odloči o upničini zahtevi za razveljavitev stroškov izvršitelja, kot je bilo predlagano, ter izpodbijani račun in stroškovnik razveljavi, dolžniku oziroma izvršitelju pa naloži v plačilo strošek sodne takse za pritožbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Navaja, da ni podlage za predajo spisov izvršitelju prevzemniku in posledično tudi ne za nastale stroške, zato je treba stroškovnik zavrniti. Upnica je namreč že pred izdajo odredbe Zbornice izvršiteljev Slovenije (v nadaljevanju Zbornica) z dne 6. 2. 2025 Zbornico 5. 2. 2025 obvestila, katerega izvršitelja bo predlagala v tej zadevi, in sicer B. B. (v nadaljevanju novi izvršitelj), tako da je bila njena volja znana že v trenutku, ko je Zbornica izdala odredbo, s čimer je v celoti odpadla podlaga za dodeljevanje spisov drugim izvršiteljem in posledično za nastanek dodatnih stroškov v zvezi s tem. Postavitev prevzemnika po predsedniku Zbornice ima vedno začasen in subsidiaren pomen, kar v konkretnem primeru pomeni do trenutka, ko upnik v postopku predlaga izvršitelja oziroma izrazi svojo voljo glede tega. Odločitev predsednika Zbornice (tretji odstavek 287. člena ZIZ) nima nikoli prednosti pred upničino pravico do izbire izvršitelja (tretji odstavek 44.a člena ZIZ), kar potrjuje zakonska ureditev, da mora sodišče, četudi je določen prevzemnik, vedno slediti upnikovi volji in ga celo pozvati, da jo izrazi (peti odstavek 287. člena ZIZ). Neodzivnost upnika se sicer šteje kot soglasje s prevzemnikom, a še takrat mora sodišče izdati sklep o določitvi izvršitelja (potrditi odločitev Zbornice), kar kaže na to, da odločitev predsednika Zbornice ni povsem samostojna podlaga za delo prevzemnega izvršitelja in ne more učinkoviti mimo upnikove volje glede izbire izvršitelja, če je ta že znana. Upnica je v obravnavani zadevi sodišču 15. 1. 2025 sporočila svojo izbiro, da predlaga novega izvršitelja. Zbornica potem, ko je bila seznanjena z upničino izbiro, spisa ne bi smela uvrstiti na seznam in imenovati prevzemnika, saj ta ni bil potreben. To je bil edini način, da upnica uveljavi svojo izbiro brez dodatnih stroškov izvršitelja prevzemnika, ki nastanejo z vpisom v evidenco.

V pritožbi pojasnjuje, da je bila določba 287. člena ZIZ z novelo ZIZ-L spremenjena ravno iz razloga, da bi se preprečila zmeda pošiljanja spisov različnim izvršiteljem s strani Zbornice in sodišč ter s tem podvajanje stroškov. Prav zaradi tega je novela v besedilo izrecno vnesla tudi odstavek, ki jasno govori o tem, da se primarno upošteva upnikova volja, ki je bila v konkretnem primeru znana. Upnica je naredila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi pravočasno uveljavila in izrazila svojo voljo, da do takšne zmede ne bi prišlo. Zbornica pa je njeno obvestilo ignorirala in ravnala samovoljno. Za pravilno uporabo zakona in uveljavitev pravic, ki jih le-ta daje, so dolžni skrbeti vsi udeleženci v postopku, zato je takšno ravnanje Zbornice in izvršiteljev nemoralno in nekorektno ter v nasprotju s predpisi.

Uveljavlja, da je sodišče prve stopnje ravnalo v nasprotju z ustaljeno sodno prakso in se sklicuje na sklepa Višjega sodišča v Mariboru I Ip 653/2018 z dne 23. 11. 2018 in I Ip 184/2019 z dne 3. 5. 2019 ter na sklep Višjega sodišča v Kopru II Ip 346/2015 z dne 8. 10. 2015. Učinkovanje odločbe Zbornice nima močnejšega učinka od sklepa sodišča, tako da ne more pomeniti temelja za priznanje stroškov z njo določenega izvršitelja prevzemnika.

3Pritožba je bila v skladu s prvim odstavkom 344. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ, vročena dolžniku in izvršitelju prevzemniku. Dolžnik nanjo ni odgovoril, izvršitelj prevzemnik pa v odgovoru navaja, da je postopek po razrešitvi prejšnjega izvršitelja določen v 287. členu ZIZ, ki natančno določa, kako poteka prevzem poslov od razrešenega izvršitelja do določenega prevzemnika. Določba 287. člena ZIZ nikjer ne določa, da mora predsednik zbornice pri določitvi prevzemnika upoštevati eventualne predloge upnikov. Sprememba ZIZ-L nalaga sodišču, da upošteva voljo upnika, in ne predsedniku Zbornice. Izvršitelj prevzemnik mora v skladu s Pravilnikom o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju Pravilnik) vsako zadevo, ki jo prejme v izvršitev, vpisati v evidenco izvršilnih zadev. Če prejete zadeve ne bi vpisal, bi storil hujšo disciplinsko kršitev, kar je lahko razlog za disciplinski postopek zoper izvršitelja. Zato mu v skladu z 292. členom ZIZ pripada plačilo za svoje delo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo naslednja dejstva (ki pritožbeno niso izpodbijana):

- sodišče prve stopnje je s sklepom o dovolitvi izvršbe z dne 4. 1. 2024 za izvršitelja D. D. (v nadaljevanju stari izvršitelj);

- na podlagi upničinega obvestila, da bo stari izvršitelj s 5. 2. 2025 zaključil s poslovanjem in njenim predlogom za določitev novega izvršitelja, je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 28. 2. 2025 določilo novega izvršitelja (B. B.);

- izvršitelj prevzemnik (A. A.) je izvršilno zadevo prejel v delo 17. 2. 2025 po odločbi predsednika Zbornice z dne 6. 2. 2025 in jo vpisal v evidenco (20. člen Pravilnika) ter izdal obračun plačila za delo in stroške v višini 25,11 EUR (iz spisa je razvidno, da je sodišču prve stopnje poslal pisno poročilo in obračun plačila z delo in stroškov 6. 3. 2025);

- izvršitelj prevzemnik je z vlogo z dne 14. 3. 2025 odstopil sodišču prve stopnje v pristojno reševanje pravočasno upničino zahtevo, da o njegovemu obračunu z dne 5. 3. 2025 odloči sodišče; pojasnil je, da je izvršilno zadevo prejel v delo 17. 2. 2025 po odločbi predsednika Zbornice z dne 6. 2. 2025 in izdal obračun plačila za delo in stroške v višini 25,11 EUR;

- s sedaj izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje upničino zahtevo, da o obračunu plačila za delo stroškov izvršitelja prevzemnika z dne 5. 3. 2025 odloči sodišče, zavrnilo kot neutemeljeno.

6Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje o neutemeljenosti upničine zahteve, da o obračunu plačila za delo stroškov izvršitelja prevzemnika odloči sodišče. Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, 287. člen ZIZ namreč predpisuje dejanja po razrešitvi izvršitelja in pooblašča predsednika zbornice izvršiteljev za določitev drugega izvršitelja kot prevzemnika, ki prevzame posle razrešenega izvršitelja. Pojasnilo je, da ima predsednik zbornice izvršiteljev ne glede na upnikovo pravico do izbire izvršitelja obveznost določiti prevzemnika poslov razrešenega izvršitelja ter da je z dodelitvijo spisa izvršitelju prevzemniku zanj nastala dolžnost, da prevzete spise ustrezno označi in vnese v evidenco. Zadeva, ki je dodeljena izvršitelju, nikoli ne more biti brez nadzora izvršitelja.

7Držijo sicer pritožbene navedbe, da je upnica 15. 1. 2025 na sodišče prve stopnje podala predlog, da se v zadevi določi drugega (novega) izvršitelja, vendar je bilo temu upničinemu predlogu ugodeno in je bil namesto starega izvršitelja določen nov izvršitelj s sklepom z dne 28. 2. 2025, kar je po tem, ko je izvršitelj prevzemnik zadevo prejel v delo (17. 2. 2025) po odločbi predsednika Zbornice z dne 6. 2. 2025. Stari izvršitelj je zato z dnem razrešitve (5. 2. 2025) po prvem odstavku 287. člena ZIZ moral obravnavano zadevo skupaj z vsemi drugimi spisi izročiti Zbornici, dolžnost Zbornice pa je bila, da ravna v skladu z 287. členom ZIZ, ki določa ravnanja po razrešitvi izvršitelja. Med njimi je v tretjem odstavku 287. člena ZIZ določena tudi obveznost predsednika Zbornice, da v osmih dneh od prejema odločbe o razrešitvi izvršitelja z odredbo določi drugega izvršitelja oziroma izvršitelje kot prevzemnike, ki prevzamejo posle razrešenega izvršitelja, pri tem pa upošteva njihovo obremenjenost in sedež, ki mora biti v kraju, v katerem je imel sedež razrešeni izvršitelj, če to ni mogoče, pa v kraju, ki je temu najbližje.

8Določilo tretjega odstavka 287. člena ZIZ zagotavlja, da posamezna izvršilna zadeva ne ostane brez nadzora in da se zagotovi kontinuiteta dela izvršitelja, zato pooblašča predsednika Zbornice, da upoštevaje zakonske kriterije določi (začasnega) prevzemnika poslov razrešenega izvršitelja. Upnica sicer pravilno izpostavlja, da je pravica upnika do izbire izvršitelja v domeni upnika, vendar pa lahko glede na peti odstavek 287. člena ZIZ upnik to pravico uveljavlja le pred izvršilnim sodiščem.¹ V zvezi z določitvijo izvršitelja prevzemnika zakon upniku ne omogoča izbire oziroma aktivnega ravnanja, ampak je ta izbira prepuščena izključno predsedniku Zbornice, ki mora pri tem upoštevati zakonsko predpisane kriterije.

9Pritožbeno sodišče v zvezi s sklicevanjem na drugačno stališče Višjega sodišča v Mariboru v sklepu I Ip 653/2018 z dne 23. 11. 2018 pojasnjuje, da na to stališče ni vezano, ena odločba pa tudi še ne pomeni enotne sodne prakse. Ostali dve odločbi, na katero se sklicuje pritožnica (sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 184/2019 z dne 3. 5. 2019 in sklep Višjega sodišča v Kopru II Ip 346/2015 z dne 8. 10. 2015), pa z obravnavano nista primerljivi. V zadevi Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 184/2019 je bila namreč odločba predsednika Zbornice izdana po sklepu sodišča prve stopnje o določitvi novega izvršitelja in ne pred tem, kot je bilo v obravnavani zadevi, v zadevi Višjega sodišča v Kopru II Ip 346/2015 pa je šlo za situacijo, ko sodišče prve stopnje ni sledilo upnikovemu predlogu za določitev novega izvršitelja, čeprav je upnik tak predlog podal, ampak je za novega izvršitelja določilo izvršitelja, postavljenega s strani zbornice.

10Tretji odstavek 291. člena ZIZ nalaga izvršitelju vodenje evidence o izvršilnih zadevah, ki jih prejme v izvršitev, pri tem pa zakon ne razlikuje med zadevami, ki jih kot nove prejme izvršitelj na podlagi sklepa sodišča, in tistimi, ki jih prejme kot prevzemnik od drugega izvršitelja. Ker je torej izvršitelj prevzemnik moral prevzeti spis v tej izvršilni zadevi, ki ga je prejel 17. 2. 2025, ustrezno označiti in vnesti v svojo evidenco, kot je določeno v 30. členu Pravilnika, zadevo pa je nato moral zaključiti zaradi sklepa o določitvi novega izvršitelja z dne 28. 2. 2025 (iz spisa je razvidno, da ga je prejel 4. 3. 2025), je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je upravičen do plačila priglašenih stroškov po obračunu z dne 5. 3. 2025 za opravljeno delo v znesku 25,11 EUR (292. člen ZIZ), upnica pa prisojenega zneska po višini obrazloženo in konkretizirano v pritožbi niti ni izpodbijala.

11Glede na navedeno je upničina pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12Upnica sama krije stroške tega pritožbenega postopka, saj gre v tem postopku za razmerje med njo in izvršiteljem prevzemnikom, za naložitev plačila stroškov izvršitelju prevzemniku pa v ZIZ ni podlage.

¹ Prim. npr. tudi predlog EVA 2016-2030-0008, stran 140