292. člen ZIZ

Res je, da sodišče prve stopnje o upnikovi zahtevi za povrnitev stroškov ni odločilo v roku osmih dni, kot je to določeno v devetem odstavku 38. člena ZIZ, vendar zaradi tega izpodbijana odločitev ni nepravilna. Omenjeni rok je namreč instrukcijski rok in če se ga sodišče prve stopnje ni držalo, to ne pomeni, da upnik ni upravičen do povrnitve stroškov izvršitelja. Ta rok namreč predstavlja le napotilo sodišču, da naj v določenem roku opravi posamezno procesno dejanje, nima pa nobenih prekluzivnih učinkov. To pomeni, da nespoštovanje tega roka ne vodi do tega, da upnik ne bi bil upravičen do povrnitve teh stroškov oziroma da sodišče po poteku roka ne bi več smelo ali moglo odločiti o njegovi zahtevi za povrnitev stroškov. Izvršitelj je upravičen do plačila tudi v primerih, če je rubež neuspešen ali neizveden zaradi razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe oziroma ker ni rubljivih predmetov, v obravnavanem primeru pa izvršilno dejanje - rubež premičnin ni bil izveden ravno iz teh objektivnih razlogov.

Vse do dokončnega plačila upnikove terjatve je izvršitelj, ki je postavljen z odločbo sodišča, dolžan opravljati izvršilna dejanja, med katera sodi tudi prodaja že zarubljenih dolžničinih premičnih. Morebitno dogovarjanje z izvršiteljem o preklicu razpisane javne dražbe brez vednosti upnika ob pogoju, da bi dolžnica le delno poravnala upnikovo terjatev, ne odvezuje izvršitelja, da razpisanega izvršilnega dejanja ne bi opravil. Izvršitelj je s svojim poročilom izkazal opravo izvršilnega dejanja, medtem ko dolžnica s pritožbenimi navedbami in dokazi ni izkazala, da izvršilno dejanje ni bilo opravljeno.

Za terjatev izvršitelja, ki izhaja iz dokončnega obračuna, ni posebej predpisan daljši zastaralni rok, zato se na prvi pogled nakazuje uporaba določila glede splošnega zastaralnega roka. Vendar navedeno splošno določilo le navidezno ureja časovno komponento zastaranja navedene terjatve izvršitelja, saj zaradi svoje posebne narave ne spada med običajne terjatve, za katere je utemeljen splošni zastaralni rok. Terjatev izvršitelja, zajeta v dokončnem obračunu, ki je izvršilni naslov, je v bistvenem podobna judikatnim terjatvam. Obstoječo pravno praznino je sodišče druge stopnje zapolnilo tako, da je oblikovalo izjemo ob hkratnem sklepanju po podobnem glede že predpisane izjeme daljšega desetletnega zastaralnega roka, ki jo je zakonodajalec opredelil za judikatne terjatve. Sodišče druge stopnje pri svojem utemeljevanju odločitve sledi razlogom Vrhovnega sodišča, s katerimi je utemeljilo uporabo daljšega desetletnega zastaralnega roka iz prvega odstavka 356. člena OZ za terjatve, zajete v neposredno izvršljivem notarskem zapisu.

Izvršitelj je v skladu z določbo 292. člena ZIZ upravičen do povračila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom, zato nikakor ni mogoče sprejeti razlage, da bo moral izvršitelj v izvršilnem postopku sam plačevati oz. nositi stroške hrambe in prodaje. V primeru, ko gre za premično stvar (ki jo je treba odstraniti iz nepremičnine), ki nima nobene komercialne (tržne) vrednosti, je po oceni pritožbenega sodišča treba vendarle uporabiti določbe 38., 38.a in 38.c člena ZIZ.

Tudi upnik si mora namreč prizadevati, da v izvršilnem postopku ne prihaja do nesorazmernih stroškov. Pri presoji potrebnosti stroškov v razmerju do dolžnika je tako treba zmeraj izhajati iz posebnosti oziroma specifičnosti konkretnega primera, upoštevaje ob tem tudi, da namen prisilne izvršbe ni v tem, da se dolžnika kaznuje z dodatnimi nepotrebnimi stroški.

Preklic rubeža je pravno veljavno razpolaganje upnika.

Glede pravočasnosti priglasitve stroškov je primarno postavljen subjektivni kriterij, da mora upnik povrnitev stroškov zahtevati „takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina“. Objektivni rok pride v poštev šele v primeru, ko je izvršilni postopek (z določenim izvršilnim sredstvom) končan ali ustavljen, vendar pa subjektivni rok še ni potekel, kar pomeni, da upnik izve za stroške ali njihovo višino šele po ustavitvi ali končanju postopka. Da bi zadostil zakonski zahtevi po takojšnji priglasitvi stroškov, bi upnik moral stroške po izvršiteljevih obračunih priglasiti takoj ob dokončnosti vsakega obračuna in ne šele po njihovem plačilu.

Za priglasitev nadaljnjih izvršilnih stroškov, ki so nastali zaradi dela izvršitelja, zadošča, da upnik stroške priglasi in da priloži obračune izvršitelja. Sodišče pa lahko, če podvomi v obračune, od upnika zahteva, da predloži dodatna dokazila o opravljenem delu izvršitelja.

Za rubež, ki je iz razlogov na strani strank ali udeležencev pravočasno preklican in izvršitelj zaradi tega niti ni šel na kraj, kjer naj se rubež opravi, izvršitelju plačilo ne gre.

Ker je izvršitelju zagotovljena pravica do pritožbe, je treba zagotoviti, da jo učinkovito in enakovredno uveljavi. Stališče, da zaradi dejstva, da izvršitelj opravlja javno službo, nima pravice do povrnitve stroškov odvetniškega zastopanja, ni združljivo s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena URS.

Ni mogoče zaključiti, da izvršitelj ni plačan tudi za tista dejanja, ki neposredno ne vodijo k prisilni izpolnitvi dolžnikove obveznosti. To je razvidno tudi iz 292. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki na splošno ureja pravico izvršitelja do plačila. Ta določa, da je izvršitelj upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po tarifi, ki jo predpiše pristojni minister. Da spadajo v delokrog izvršitelja tudi takšna opravila, ki ne predstavljajo neposredno dejanj izvršbe, je razvidno tudi iz konkretnega primera.

Če sta izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine in pravdni postopek, ki iz njega izvira, celota, to lahko pomeni le, da je treba v pravdnem postopku odločiti ne samo o stroških pravdnega postopka, ampak tudi o stroških izvršilnega postopka, o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno, in sicer v skladu z načeli in pravili, ki veljajo za povračilo stroškov v izvršilnem postopku.

V primeru preklica rubeža je izvršitelj upravičen do povrnitve stroškov za razpis in preklic rubeža, ni pa upravičen do nagrade določene v 4. odst. tarifne številke 1 Pravilnika o tarifi izvršiteljev.

Po petem odstavku 28. člena ZJSRS je sklad v postopkih za poplačilo terjatev, ki preidejo nanj, oproščen plačila sodnih stroškov. Stroški, ki nastajajo v zvezi s sodnim izvršiteljem so po 292. členu ZIZ stroški izvršilnega postopka. Sodni stroški so tisti del stroškov postopka, ki neposredno bremenijo sodišče, jih pa sodišče po 173. členu ZPP s posebno odločbo prevali na stranko, ki da povod za določeno dejanje. To so pričnine, izvedenine in podobni stroški. Ker izvršbo po sedanji ureditvi vodi sodišče, so tudi stroški izvršitelja sodni stroški.

Po tar. št. 1 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom pripada izvršitelju v konkretnem primeru za rubež in druga opravila v zvezi z njim nižja nagrada (le v višini 1000 točk). Posledično pa mu pripada tudi nižji znesek davka na dodano vrednost.

Ker izvršiteljica ni predložila dokazila o stroških, kakor to zahteva Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja, je sodišče prve stopnje pravilno stroške izvršiteljice zavrnilo.

ZIZ termina terjatve ne opredeljuje drugače kot ZPP. Ta je praviloma tolikšna, kot to izhaja iz izvršilnega naslova, oziroma, kakor je določljiva na podlagi smiselne uporabe 39. člena ZPP. Ta predstavlja podlago za odmero cene izvršiteljeve storitve po določilu 9. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršitelju in povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.

Vrednost, od katere obračuna stroške izvršilnega postopka (takse, stroški odvetniškega zastopanja, stroški izvršitelja), ugotovi sodišče s smiselno uporabo 39 člena ZPP.

Pritožbene stroške nosi izvršitelj sam, če so nastali po končanem postopku, torej po tem, ko je dolžnik svoj dolg plačal in je bila izvršba ustavljena.

Glede na določila ZJSRS, po katerih je pravica do nadomestila preživnine pogojena z obstojem izvršljive terjatve preživninskega upravičenca (pravnomočne sodbe, začasne odredbe, dogovorom pri centru za socialno delo - prva alinea 21a. člena) in z že začetim (in več kot tri mesece trajajočim) postopkom izvršbe oziroma njegovim neuspešnim zaključkom (1. odstavek 21c. člena) ter glede na to, da gre pri prehodu terjatve za subrogacijo sklada v položaj upnika v postopku izterjave, je tako mogoče zaključiti, da se določba 5. odstavka 28. člena ZJSRS o oprostitvi plačila sodnih stroškov nanaša poleg na sodne takse tudi na predujem za stroške za opravo izvršbe.