UPRS Sodba I U 155/2025-10

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kranju št. Bpp 298/2021 z dne 6. 12. 2024 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

1Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da je bila tožniku z odločbo Bpp 298/2021 z dne 5. 5 2021 neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP) v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji, v nepravdnem postopku Okrožnega sodišča v Novem mestu opr. št. N 81/2018 (I. točka izreka). Z dnem 6. 12. 2024 je odvetnico A. A. razrešila dolžnosti nudenja BPP tožniku po odločbi tožene stranke Bpp 298/2021 z dne 5. 5. 2021 v zvezi z odločbo Bpp 298/2021 z dne 28. 9. 2021 (II. točka izreka). Odločila je še, da je tožnik dolžan povrniti morebitne stroške neupravičeno odobrene BPP in stroške, ki jih je bil oproščen, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka), ki bodo odmerjeni s posebno odločbo (IV. točka izreka) in da stroški postopka niso nastali (V. točka izreka).

2Iz obrazložitve uvodoma izhaja, da je bil tožniku z odločbo Bpp 298/2021 z dne 5. 5 2021 za izvajanje BPP določen odvetnik B. B., ki je bil z odločbo Bpp 298/2021 z dne 28. 9. 2021 na predlog izvajalca razrešen¹ dolžnosti izvajanja BPP, zaradi razlogov, ki so na strani tožnika, za nadaljnje izvajanje pa je bila določena odvetnica A. A. (v nadaljevanju odvetnica). V nadaljevanju je povzeta zahteva odvetnice za razrešitev z dne 1. 10. 2024. V njej je odvetnica navedla, da je sodelovanje s tožnikom postalo nemogoče in da tožnik ne zaupa v njene strokovne odločitve do te mere, da jo poleg sodišč in drugih institucij krivi za dogodke v njegovem življenju. Povzet je tudi odgovor tožnika z dne 22. 10. 2024 na zahtevo odvetnice za razrešitev, v katerem je tožnik navedel, da se ne strinja z razrešitvijo, da mu je omenila, da ne bo več opravljala odvetniških storitev preko BPP in da se mu zato ne zdi pošteno, da se ga vpleta kot izgovor. V zvezi s tem je odvetnica v odgovoru z dne 8. 11. 2024 poudarila, da njena zahteva za razrešitev ni hipna in nepremišljena, saj je odprte postopke kljub nesoglasjem želela zaključiti, a je prišlo do tega, da sodelovanje s tožnikom ni več mogoče, zato je podala zahtevo za razrešitev.

3Tožena stranka je ugotovila, da 1.) je bila v obravnavani zadevi že opravljena razrešitev odvetnika iz razlogov, ki so na strani tožnika, da 2.) je bilo tudi v postopku menjave odvetnice ugotovljeno, da ne more v redu opravljati svoje dolžnosti iz razlogov na strani tožnika in da 3.) je bil tožnik v odločbi Bpp 298/2021 z dne 28. 9. 2021 poučen o posledicah iz enajstega odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in svojih dolžnostih, ki jih ima kot upravičenec do BPP v razmerju do dodeljenega izvajalca BPP. V zvezi s tem je poudarila, da tožnik v odgovoru z dne 22. 10. 2024 ni konkretiziral in izkazal prizadevanja za konstruktivno sodelovanje z izvajalcem BPP, med tem ko je na drugi strani odvetnica pokazala pripravljenost sodelovati s tožnikom in zastopati njegove interese.

4Ob upoštevanju navedenega je tožena stranka zaključila, da odvetnica ne more v redu opravljati svoje dolžnosti iz razlogov na strani tožnika in jo na podlagi desetega odstavka 30. člena ZBPP z dnem 6. 12. 2024 razrešila dolžnosti nudenja BPP tožniku. Ob sklicevanju na deseti odstavek (pravilno enajsti odstavek, opomba sodišča) 30. člena ZBPP je odločila, da je bila tožniku BPP z navedenimi odločbami neupravičeno odobrena in da jo je skladno z drugim odstavkom 43. člena ZBPP dolžan povrniti.

5Tožnik v tožbi navaja, da je bila zadeva N 81/2018 Okrožnega sodišča v Novem mestu, za katero mu je bila z odločbo Bpp 298/2021 dodeljena BPP, zaključena pred podajo zahteve odvetnice za njeno razrešitev. V zvezi s tem pojasnjuje, da je bil sklep N 81/2018 namreč izdan dne 8. 4. 2024 in postal pravnomočen dne 11. 7. 2024, medtem ko je odvetnica dne 1. 10. 2024 podala zahtevo za razrešitev, ki je bila razrešena dne 6. 12. 2024. Tožnik pojasnjuje še, da je odvetnica istočasno s to zahtevo podala zahtevo za razrešitev tudi v drugi nepravdni zadevi, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu, saj že nekaj časa ni več na seznamu odvetnikov, ki izvajajo BPP in je tudi sama povedala, da ne bo več opravljala odvetniške storitve preko BPP, zato je bila njena izjava za razrešitev iz krivdnih razlogov na strani tožnika le izgovor. Tožnik se zato z izpodbijano odločbo ne strinja in smiselno predlaga njeno odpravo.

6Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svojih navedbah v izpodbijani odločbi in se nanjo sklicuje. Dodatno navaja, da dejstvo, da odvetnik ni več na listi odvetnikov, ki nudijo BPP, ni ovira za to, da zastopa stranke na podlagi odločbe BPP, zato navedbe tožnika v zvezi s tem za obravnavano zadevo niso relevantne. V zvezi s tožnikovimi navedbami o pravnomočno zaključenem postopku N 81/2018 pa tožena stranka pojasnjuje, da iz sklepa z dne 8. 4. 2024 izhaja, da je bil tožniku izrek ukrepov po 19. členu Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND) podaljšan do dne 9. 5. 2025. Skladno s tretjim odstavkom 19. člena ZPND lahko žrtev nasilja podaljšanje ukrepov predlaga večkrat, predlog pa sodišče obravnava v okviru prvotnega predloga oziroma pod isto opravilno številko. Glede na to, da so bili v tej zadevi ukrepi po ZPND že večkrat podaljšani, ni mogoče govoriti o tem, da je postopek v tej zadevi pravnomočno zaključen, saj so trenutno veljavni ukrepi še vedno v veljavi in lahko pride do njihovega podaljšanja. Tožena stranka zato sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

7Stranka z interesom (odvetnica) v odgovoru na tožbo ponavlja navedbe iz zahteve za razrešitev in odgovora z dne 8. 11. 2024 ter dodaja, da kljub temu, da drži, da sta se s tožnikom pogovarjala o tem, da storitev BPP ne bo več opravljala oziroma, da novih zadev v okviru BPP ne bo sprejemala, to ni razlog za vložitev njene zahteve za razrešitev. V zvezi s tem ponovno poudarja, da sodelovanje s tožnikom ni bilo več mogoče, saj je ves čas dvomil v njene strokovne odločitve in da ni bilo zaupanja, zato je sodelovanje postalo nevzdržno.

8Tožba je utemeljena.

9Predmet sodne presoje v obravnavani zadevi je odločba tožene stranke, s katero je odvetnico razrešila dolžnosti nudenja BPP tožniku in odločila, da mu je bila BPP neupravičeno dodeljena, zato jo je dolžan povrniti.

10Določba desetega odstavka 30. člena ZBPP predpisuje, da lahko postavljeni odvetnik zahteva svojo razrešitev, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca. Namesto razrešenega odvetnika pristojni organ za BPP postavi drugega. Določba enajstega odstavka 30. člena ZBPP, ki je za to zadevo bistvena, pa predpisuje, da če pristojni organ za BPP razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka, se šteje, da upravičencu BPP ni bila dodeljena in se uporabljajo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti BPP.

11Bistven in obrazložen očitek tožnika v tožbi je, da je bila zadeva N 81/2018, za katero mu je bila z odločbo tožene stranke Bpp 298/2021 z dne 5. 5 2021 dodeljena BPP, zaključena pred podajo zahteve odvetnice za njeno razrešitev. S temi laičnimi navedbami je tožnik smiselno navajal, da je bila BPP storitev, za katero mu je bila odvetnica dodeljena, ob podaji njene zahteve in razrešitvi, že v celoti opravljena. Tožena stranka v zvezi s tem navaja, da postopek v tej zadevi ni pravnomočno zaključen, saj so bili tožniku ukrepi po 19. členu ZPND že večkrat podaljšani, trenutno veljavni ukrep pa je bil s sklepom z dne 8. 4. 2024 podaljšan do dne 9. 5. 2025, kar pomeni, da je še vedno v veljavi. Po presoji sodišča pa te navedbe za obravnavano zadevo niso relevantne. Pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe je namreč relevantno zgolj to, ali je bila zahteva na novo postavljene odvetnice za razrešitev na podlagi enajstega odstavka 30. člena ZBPP podana po tem, ko je že opravila storitev BPP, za katero je bila tožniku postavljena z odločbo tožene stranke Bpp 298/2021 z dne 5. 5. 2021 v zvezi z odločbo Bpp 298/2021 z dne 28. 9. 2021 (stališče tožnika), ali ne. To pa predstavlja vprašanje pravilne uporabe materialnega prava in sicer prvega odstavka 40. člena ZBPP.

12Skladno z določbo prvega odstavka 40. člena ZBPP² je storitev BPP končana, ko izvajalec BPP vrne popolno in podpisano napotnico z njegove strani in s strani upravičenca organu za BPP. S takim ravnanjem namreč upravičenec in izvajalec BPP organu za BPP sporočita, da je storitev BPP končana in da so podani pogoji za obračun in izplačilo stroškov BPP.³

13Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je tožena stranka dne 23. 4. 2024 prejela napotnico, ki jo je odvetnica podpisala in vrnila dne 22. 4. 2024 ter, da je tožena stranka dne 7. 5. 2024 izdala sklep, s katerim je odločila o priglašenih stroških odvetnice za izvajanje BPP. Dne 4. 7. 2024 je tožena stranka naknadno prejela še stroškovnik odvetnice z dne 3. 7. 2024, o katerem je odločila s sklepom z dne 19. 9. 2024. Nadalje iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je odvetnica toženi stranki zahtevo za razrešitev dolžnosti izvajanja BPP tožniku, ker iz razlogov na njegovi strani ne more v redu opravljati svoje dolžnosti, posredovala (šele) dne 1. 10. 2024. O zahtevi odvetnice pa je tožena stranka z izpodbijano odločbo odločila 6. 12. 2024.

14Ob upoštevanju navedenega sodišče sodi, da je odvetnica zahtevo za razrešitev dolžnosti izvajanja BPP tožniku podala prepozno. Podala jo je ne le po tem, ko je storitev BPP, za katero je bila postavljena tožniku z odločbo Bpp 298/2021 z dne 28. 9. 2021, že opravila (to je 23. 4. 2024, ko je toženi stranki vrnila podpisano napotnico, glej prvi odstavek 40. člena ZBPP), ampak celo po tem, ko je toženi stranki poslala dopolnjen stroškovnik, o katerem je slednja odločila s sklepom z dne 19. 9. 2024. Zahtevo za razrešitev na podlagi enajstega odstavka 30. člena ZBPP je namreč podala šele dne 1. 10. 2024, kar med strankama niti ni sporno, saj temu dejstvu ne ugovarjata.⁴ Po sami naravi stvari pa postavljeni odvetnik svoje razrešitve iz razlogov na strani upravičenca ne more zahtevati po tem, ko je storitev BPP, za katero je bil postavljen z odločbo tožene stranke, že opravil. Sodišče tako sodi, da je tožena stranka, ker ni (pravilno) uporabila določbe prvega odstavka 40. člena ZBPP, nepravilno uporabila določbo enajstega odstavka 30. člena ZBPP in odvetnico razrešila po tem, ko je razmerje BPP med odvetnico in tožnikom že prenehalo, saj je storitev BPP že opravila. Pri tem pripominja še, da ima odločitev o razrešitvi odvetnika iz razlogov na strani upravičenca zanj daljnosežne posledice, saj pomeni, da upravičenec ob drugi razrešitvi odvetnika iz tega razloga izgubi pravico do dodeljene BPP za nazaj (od njene dodelitve), zaradi česar je poleg tega, da ne more več koristiti BPP, dolžan ob uporabi določb 43. člena ZBPP vrniti tudi že vso prejeto korist z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tako pomembne posledice uporabljenih določb ZBPP pa organu za BPP nalagajo posebej skrbno presojo razlogov za razrešitev odvetnika tako z vidika subjektivnih ravnanj upravičenca in odvetnika, kakor tudi z vidika objektivnih okoliščin konkretnega primera.⁵

15Sodišče je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo in na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo v ponoven postopek organu, ki je izpodbijano odločbo izdal. Organ, ki je izpodbijano odločbo izdal, je na podlagi petega odstavka 64. člena ZUS-1 vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava.

16V navedeni zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ki določa, da lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno. Dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, je, da je bila na novo postavljena odvetnica na lastno zahtevo razrešena opravljanja svoje dolžnosti, ker te zaradi razlogov, ki so na strani tožnika, ni mogla v redu opravljati. Prav tako ni sporno, da je dala predlog za svojo razrešitev po tem, ko je že vrnila napotnico in so ji bili že obračunani stroški. Za tožnika negativna odločitev tožene stranke pa je posledica (napačne) uporabe materialnega prava in ne ugotavljanja dejanskega stanja. Tudi sicer tožnik izvedbe glavne obravnave v tožbi ni predlagal.

¹ Iz razlogov porušenega zaupanja med strankama, do te mere, da nadaljnje zastopanje ni več mogoče, neprimerne in žaljive komunikacije tožnika in nezmožnosti opravljanja dolžnosti izvajalca BPP.
² Ta se glasi: "Izvajalec brezplačne pravne pomoči je pristojni strokovni službi za BPP dolžan predložiti izpolnjeno napotnico v 15 dneh po opravljeni storitvi."
³ Glej sodbo naslovnega sodišča II U 497/2009 z dne 16. 2. 2011 (8. odstavek obrazložitve)
⁴ Ravno tako ni sporen datum vračila napotnice toženi stranki.
⁵ Glej sodbe naslovnega sodišča I U 2001/2019 z dne 13. 2. 2020 (8. točka obrazložitve), IV U 4/2023 z dne 30. 3. 2023 (14. točka obrazložitve) in II U 240/2024 z dne 27. 9. 2024 (18. točka obrazložitve).