VSL Sklep I Cpg 279/2025

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo, tožeči stranki pa naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke.

2Zoper navedeni sklep se je pritožila tožeča stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo kot prepozno po tem, ko je ugotovilo, da tožeča stranka dopolnitve tožbe ni poslala v roku, ki ji ga je sodišče določilo v pozivnem sklepu. Dopolnitev tožbe je tožeča stranka naslovila in poslala na Okrožno sodišče v Ljubljani, vložitev dopolnitve tožbe pri nepristojnem sodišču pa sodišče ni moglo pripisati nevednosti tožnika ali njegovi očitni pomoti, pač pa njegovi neskrbnosti. Odločitev je oprlo na deseti odstavek 112. člena ZPP.

5Pritožnik potrjuje navedbe izpodbijanega sklepa, da je bil s sklepom pozvan na dopolnitev tožbe, ki pa jo je pomotoma poslal na Okrožno sodišče v Ljubljani, kjer med pravdnima strankama že poteka gospodarski spor z enako dejansko in pravno podlago. Okrožno sodišče v Ljubljani je dopolnitev tožbe prejelo pravočasno, dogovorjeno pa je bilo, da bo dopolnitev posredovalo pristojnemu sodišču, česar kljub zagotovilu ni storilo. Pritožnik šteje, da za zamudo ni kriv, saj bi - v kolikor ne bi bil prepričan, da bo vloga odstopljena pravočasno - to storil sam.

6Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. Ni sporno, da je pritožnik dopolnitev tožbe poslal v roku na nepristojno sodišče. Toda zgolj zato, ker je 19. 3. 2025 na Okrožno sodišče v Ljubljani naslovil elektronsko sporočilo s prošnjo, da dopolnitev tožbe skupaj s prilogami posredujejo pristojnemu sodišču, ni mogoče pritrditi pritožbeni navedbi, da za zamudo ni (sam) kriv. Za pravočasno posredovanje vloge pristojnemu sodišču je bil odgovoren pritožnik sam, še zlasti, ker je bil s sklepom z dne 28. 2. 2025 izrecno opozorjen na posledice, v kolikor tožbe ne bo dopolnil v naloženem roku (III. točka izreka sklepa z dne 28. 2. 2025). Pritožnik ne trdi, da je preveril, ali je bila vloga dejansko pravočasno posredovana pristojnemu sodišču, odgovornosti za svojo napako (vložitev vloge pri nepristojnem sodišču) pa se ne more razbremeniti s sklicevanjem na dogovor o tem, da bo vloga pravočasno posredovana pristojnemu sodišču. Nenazadnje iz pritožbe niti ni mogoče razbrati, kdo konkretno naj bi pritožniku to zagotovil. Pritožbenim navedbam ni mogoče slediti niti v delu, v katerem navaja, da je bila vloga vložena v dobri veri in z vsem potrebnim trudom, kar pritožnik opravičuje s tem, da je očitno napako poskušal popraviti s posredovanjem pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, saj jasnega zakonskega določila na ta način ni mogoče zaobiti. Prav tako pa v konkretnem primeru ni mogoče govoriti o nevednosti pritožnika, saj v pritožbi potrjuje ugotovitev izpodbijanega sklepa, da je sodno takso za dopolnitev tožbe plačal na račun pristojnega sodišča.

7Pritožba je neutemeljena tudi v delu, v katerem sodišču prve stopnje očita nepravilno uporabo desetega odstavka 112. člena ZPP. V primeru razveljavitve sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine se predlog za izvršbo obravnava kot tožba (zadnji stavek drugega odstavka 62. člena ZIZ). V praksi to pomeni, da gre za nepopolno tožbo, ki jo je treba dopolniti z ustreznimi dejstvi o obstoju terjatve in dokazi o tem. Sodišče zato v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP tožečo stranko pozove, da tožbo ustrezno dopolni ter jo opozori na pravne posledice, če ne bo ravnala v skladu z zahtevo sodišča (peti odstavek 108. člena ZPP).

8Tožeča stranka je bila na dopolnitev tožbe (prej predloga za izvršbo) pozvana s sklepom 28. 2. 2025. Drži pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zapisalo, da dopolnitev tožbe skupaj s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine predstavlja tožbo, vendar to ne pomeni, da se vloga - dopolnitev tožbe (ki jo je tožeča stranka poslala nepristojnemu sodišču) šele šteje kot tožba, pač pa, da predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine ter dopolnitev tožbe kot prva vloga, v kateri tožnik navede dejansko podlago toženkine obveznosti, v dejanskem in dokaznem smislu skupaj tvorita tožbo (smiselno enako izhaja iz sodne prakse, na katero se sklicuje pritožnik). Zaradi navedenega je nepravilno pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje pri odločitvi upoštevati deveti in ne deseti odstavek 112. člena ZPP.

9Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).