VSC Sklep Cp 185/2025

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

II. Pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Oris zadeve

1Udeleženca postopka sta starša mld. A. A. (roj. 4. 10. 2010) in mld. B. B. (roj. 16. 9. 2014). S sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti II N 195/2021 z dne 12. 12. 2022 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru III Cp 227/2023 z dne 11. 5. 2023 sta bila oba sinova zaupana v varstvo in vzgoji materi, določeni stiki med njima in očetom ter očetu naloženo plačilo preživnine za oba sinova.

2Predlagateljica C. C. je dne 28. 6. 2023 pri Okrožnem sodišču v Celju vložila predlog, s katerim je zahtevala, da sodišče nadomesti pisno soglasje nasprotnega udeleženca za prešolanje obeh sinov iz OŠ ... v OŠ ... (zadeva pod opr. št. III N 448/2023). Predlagatelj je pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti dne 3. 7. 2023 vložil predlog, da se mu oba sinova z novo odločbo zaupata v varstvo in vzgojo. Okrožno sodišče v Murski Soboti je po pravnomočnosti sklepa, s katerim se je izreklo za krajevno nepristojno za odločanje o predlogu za izdaje nove odločbe o varstvu in vzgoji (sklep II N 179/2023 z dne 26. 7. 2023 v pridruženi zadevi III N 599/2023), to zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Celju (pridružena zadeva III N 599/2023). Okrožno sodišče v Celju je sklepom III N 599/2023 z dne 13. 9. 2023 obe zadevi združilo v skupno obravnavanje in ju nadalje vodilo pod opr. št. III N 448/2023.

Zaradi jasnosti bo pritožbeno sodišče predlagatelja po predlogu zaradi izdaje nove odločbe o varstvu in vzgoji v nadaljevanju označevalo za nasprotnega udeleženca (tako kot sodišče prve stopnje), nasprotno udeleženko pa kot predlagateljico.

3Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje:

- ugodilo predlogu predlagateljice in nadomestilo pisno soglasje nasprotnega udeleženca za prešolanje obeh sinov na ... (I. točka izreka),

- zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za izdajo nove odločbe o varstvu in vzgoji (II. točka izreka),

- ugotovilo, da sta udeleženca sklenila sodno poravnavo o stikih med sinovoma in očetom (III. točka izreka),

- ter sklenilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

Povzetek pritožbenih navedb

4Nasprotni udeleženec po svojem pooblaščencu vlaga pritožbo zoper II. točko izreka sklepa, s katerim je sodišče prave stopnje zavrnilo njegov predlog, da se mu oba sinova z novo odločbo zaupata v varstvo in vzgojo.

Navaja, da je zadeva specifična zato, ker je bil po razvezi zakonske zveze režim stikov med njim in sinovoma že trikrat spremenjen. Po njegovem to sicer ne bi bilo nič neobičajnega, če predlagateljica leta 2023 ne bi samovoljno spremenila kraja bivanja ter sama, brez sodelovanja oz. konsenza nasprotnega udeleženca, otroka prepisala na OŠ ..., s čimer se nasprotni udeleženec ni sprijaznil. Odločitev sodišča prve stopnje za njega ni presenečenje, saj je sodišče prve stopnje o zadevi odločalo leto in pol. Res drži, da je bila zadeva tudi v mediacijskem postopku, vendar sodišče ne bi smelo dopustiti, da se tako občutljive zadeve obravnavajo toliko časa. V pritožbi nasprotni udeleženec nadalje pojasnjuje, da otroka že drugo leto obiskujeta OŠ ... zato ju "nihče več ne bo ponovno prešolal v OŠ ...", čeprav bi bilo po njegovem zanju to bistveno bolj koristno.

Sodišče je pridobilo mnenje CSD, ki pa po njegovem stališču glede na materialno podlago ne more biti odločujoče, saj je CSD razgovor z otrokoma opravil pred več kot enim letom, kolikor so stari tudi podatki o njunem šolskem uspehu. Če bi sodišče ponovno opravilo poizvedbe, bi ugotovilo, da je njun šolski uspeh izrazito padel. Nasprotnega udeleženca moti upad ambicij starejšega sina in dejstvo, da mlajši večkrat izostane od pouka, domnevno zaradi bolezni. Po njegovem je jasno, da se mlajši sin izogiba ocenjevanju. Sodišče prav gotovo ni storilo vsega, kar bi moralo. Če se je že odločilo, da ne bo postavilo izvedenca, ker je bilo izvedensko mnenje v postopku pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti "pridobljeno v ne tako časovno oddaljeni preteklosti", bi moralo opraviti razgovor z otrokoma. Izpostavlja, da je izvedenec D. D., ki je izdelal mnenje v zadevi pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti, povedal, da nasprotni udeleženec zna bolje poskrbeti za koristi obeh otrok. Ker so strokovnjaki tisti, ki pomagajo sodišču pri odločitvi, vztraja pri dokaznem predlogu po postavitvi izvedenca zaradi pravilne ugotovitve dejanskega stanja. Po njegovem CSD nima ustreznega strokovnega znanja.

Nasprotni udeleženec ne zanika, da je predlagateljica sposobna poskrbeti za otroka, vendar meni, da sam lahko to stori še bolje. Otroka v tej fazi potrebujeta tudi kakšne "manj všečne ukrepe" in jima je treba pojasniti, kaj je namen šole in izobraževanja. Predlagateljici stvari uhajajo izpod nadzora, tako glede starejšega sina kot tudi mlajšega sina, ki je v tem šolskem letu večkrat samovoljno zapustil šolsko poslopje z izgovorom, da se počuti slabo, in se s tem izognil preverjanju znanja. Po navedbah pritožbe to ni sporno, saj o tem poroča CSD. Razumljivo je, da je sinovoma pri predlagateljici lepše, saj se ne zanima toliko za njuno izobraževanje. Nasprotni udeleženec mora potem to reševati s telefonskimi pogovori, ki pa predlagateljico motijo.

Nasprotni udeleženec vlaga pritožbo z namenom izboljšanja zadev v prihodnosti in s ciljem, da bi se predlagateljica bolj zavzela za izobraževanje sinov, da bi kontrolirala domače naloge, in da bi se z B. B. pogovorila glede njegovih izostankov. Pritožbo vlaga tudi zato, ker želi, da bi sodišče ponovno opravilo razgovor z obema otrokoma, s čimer bi se prepričalo v utemeljenost njegovih navedb.

Presoja pritožbenih navedb

5Pritožba ni utemeljena.

6Pritožbeno sodišče uvodoma opozarja, da nasprotni udeleženec izpodbija le II. točko izreka izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo njegov predlog za izdajo nove odločbe o varstvu in vzgoji (prim. drugi odstavek 2. strani pritožbe). Ker odločitve o nadomestitvi njegovega soglasja za prešolanje otrok iz ... v ... ne izpodbija, se ne bo opredeljevalo do njegovih pritožbenih navedb, (i.) da je zadeva specifična, ker se je režim stikov v preteklosti že trikrat spremenil, (ii.) in da bi bilo za otroka bolj koristno, če bi se šolala v ..., saj za izpodbijani del odločbe niso pravno relevantne.

7Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o predlogu nasprotnega udeleženca za izdajo nove odločbe o varstvu vzgoji pravilno oprlo na določbo četrtega odstavka 139. člena Družinskega zakonika (DZ)¹. Skladno z njim je na podlagi ugotovljenih dejstev pravilno presojalo, ali spremenjene razmere in koristi otrok terjajo izdajo nove odločbe o varstvu in vzgoji.

Preko CSD je sodišče prve stopnje pridobilo mnenje otrok in na podlagi mnenja CSD z dne 1. 12. 2023 (na l. št. 102) nato ugotovilo, (i.) da si otroka želita dobrega odnosa z obema staršema in da ne želita dajati prednosti nobenemu od njiju, (ii.) da predlagateljica ustrezno izvaja svojo starševsko skrb, (iii.) da ima predlagateljica z otrokoma pozitiven odnos, (iv.) in da očetu omogoča izvajanje stikov.² Ob tako ugotovljenih dejstvih je presodilo, da spremenjene razmere ali koristi otrok ne utemeljujejo izdaje nove odločbe o varstvu in vzgoji, tako da bi ju zaupalo v varstvo in vzgojo nasprotnemu udeležencu.³

8Zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca je sodišče prve stopnje najprej utemeljilo s pojasnilom, da se okoliščine glede izvrševanja starševske skrbi od pridobitve izvedenskega mnenja pri Okrožnem sodišču v ... glede na kratko časovno oddaljenost niso mogle spremeniti in da to niti ni bilo zatrjevano. Njegovo zavrnitev je dodatno argumentiralo še z razlogom, da je pridobljeno mnenje CSD dovolj podrobno pri oceni stanja v družini in pri obeh otrocih. S tem (dodatnim) razlogom je obrazložilo tudi zavrnitev predloga, naj sodišče opravi neformalni razgovor z otrokoma.⁴

9Pritožbena navedba, da se sodišče prve stopnje ne bi smelo opreti na mnenje CSD, ker za to ni pravne podlage in ker ta nima zadostnega strokovnega znanja, ter bi moralo zato postaviti izvedenca, ni utemeljena iz razlogov, nanizanih v nadaljevanju. S to navedbo pritožnik smiselno uveljavlja poseg v pravico do izjave v fazi dokazovanja (absolutna bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1) oziroma poseg v pravico do poštenega sojenja iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (URS).

Presoja, kaj je pri odločanju glede varstva in vzgoje v največjo otrokovo korist, se v nezanemarljivem delu opira na dejstva iz duševne sfere otroka in njegovih staršev. Za ugotovitev teh dejstev sodišča nimajo ustreznega strokovnega znanja s področja psihologije, klinične psihologije, psihiatrije ali socialnega dela. Določba drugega odstavka 143. člena DZ sodiščem nalaga, da morajo pri odločitvi o varstvu in vzgoji upoštevati mnenje CSD, kadar ga pridobijo skladno z določbami nepravdnega postopka. Ker so sodišča po navedeni določbi dolžna upoštevati mnenje CSD pri svojem odločanju, je zakonodajalec očitno izhajal iz domneve, da so strokovni delavci CSD ustrezno usposobljeni za pomoč sodiščem pri razjasnitvi dejanskih okoliščin, za ugotovitev katerih je potrebno strokovno znanje, s katerim sodišča ne razpolagajo. Enaka domneva velja tudi za izvedence. Sodišča lahko zato v postopkih za varstvo koristi otrok takšna dejstva ugotavljajo bodisi s pomočjo mnenja CSD (drugi odstavek 143. člena DZ) bodisi s pomočjo izvedencev (določba 243. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Omenjeni dokazni sredstvi sta med seboj prirejeni. Mnenje CSD mora sodišče v postopkih za varstvo koristi otroka pridobiti vselej, razen če je CSD obenem predlagatelj postopka (prvi odstavek 98. člena ZNP-1). Za ugotovitev teh dejstev po procesnem pravu tako zadostuje že pridobljeno mnenje CSD, če je to popolno, jasno, notranje skladno in ni v nasprotju z ostalimi ugotovljenimi okoliščinami (kot to po določbi drugega odstavka 243. člena ZPP velja tudi izvedenska mnenja) ter lahko sodišče odgovori na morebitne pripombe strank k mnenju CSD (tudi če je za to potrebna dopolnitev mnenja).

Sodišče prve stopnje je navedlo razloge za zavrnitev dokaznega predloga po postavitvi izvedenca, ki jih pritožba konkretizirano ne izpodbija. Njegovo pojasnilo, da je lahko odločilo na podlagi mnenja CSD, ker je dovolj podrobno, zaradi česar postavitev izvedenca ni bila potrebna, je razumno in skladno z garancijami, ki jih strankam daje njihova pravica do izjave. Z razlogi, s katerimi pritožnik v pritožbi utemeljuje nujnost postavitve izvedenca, iz zgoraj pojasnjenih razlogov ni uspel utemeljiti obstoja procesne kršitve zaradi posega v njegovo pravico do izjave oziroma zaradi kršitve temeljnih garancij poštenega postopka.

10Prav tako ne drži pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje utemeljenost navedb obeh strank ugotavljati tudi s pomočjo neformalnega razgovora z otrokoma. Po določbah 96. člena ZNP-1 sodišče pridobi mnenje otroka na enega od v teh določbah opredeljenih načinov - preko CSD, preko zagovornika otroka ali v neformalnem razgovoru. Sodišče prve stopnje je ustrezno in pravilno pojasnilo, da je CSD dovolj podrobno ocenil stanje pri obeh otrocih, zato je povsem pravilno zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca, naj z njima opravi še neformalni razgovor.

Pritožbeno sodišče nadalje pojasnjuje, da je neformalni razgovor (in drugi načini pridobitve mnenja otroka) v postopkih za varstvo koristi otroka namenjen temu, da se sliši njegov glas. Neformalni razgovor (ali kak drug način pridobitve mnenja otroka) torej ni dokazno sredstvo za dokazovanje utemeljenosti trditev ene ali druge stranke, kot to zmotno interpretira nasprotni udeleženec v pritožbi.

11Jedro pritožbenih navedb predstavljajo očitki nasprotnega udeleženca, da je šolski uspeh otrok v zadnjem obdobju močno padel, ker predlagateljica ne izvaja ustrezno svoje starševske skrbi⁵. Pritožbeno sodišče soglaša z nasprotnim udeležencem, da je morebitno znatno poslabšanje šolskega uspeha obeh otrok, če je to posledica neustreznega izvajanja predlagateljičinih obveznosti iz naslova starševske skrbi, lahko pravno relevantno pri presoji, ali je potrebna izdaja nove odločbe o varstvi in vzgoji. Sodišču prve stopnje v zvezi s tem nasprotni udeleženec očita, da se je oprlo na več kot leto dni staro mnenje CSD in na več kot leto dni stara poročila šole (pri tem gre očitno za mnenja CSD z dne 1. 12. 2023 na l. št. 102 in priložena poročila šole⁶) ter da ni opravilo novih poizvedb, ki bi po njegovih pritožbenih navedbah pokazale na poslabšanje učnega uspeha. Nasprotni udeleženec v pritožbi ne navaja, da je na to opozarjal že pred sodiščem prve stopnje, kar pomeni, da gre za pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1), ki pa je na podlagi 34. člena ZNP-1 v zvezi z drugim odstavkom 6. člena ZNP-1 dopustna, saj jo uveljavlja v korist obeh mld. otrok.

12Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni ugotavljalo dejstev o šolskem uspehu obeh otrok v obdobju od mnenja CSD z dne 1. 12. 2023 do dne izdaje izpodbijanega sklepa, zaradi česar je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Ne drži pa pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje v zvezi s tem ni opravljalo poizvedb, saj je o teh dejstvih pridobilo poročilo CSD z dne 24. 9. 2024 (l. št. 131), ki ga je sodišče prve stopnje prebralo na naroku za glavno obravnavo dne 7. 10. 2024 (zapisnik naroka na r. št. 55). Nasprotni udeleženec niti po tem, ko je sodišče prve stopnje na naroku dne 7. 10. 2024 prebralo to poročilo, nanj ni imel nobenih pripomb ali ugovorov.

Nasprotni udeleženec je svoje pritožbene novote dokazoval zgolj z opravljanjem poizvedb - torej z listino, ki jo je sodišče prve stopnje že pridobilo (poročilo CSD z dne 24. 9. 2024 na l. št. 131), vendar je kljub temu, da se je do nje nasprotni udeleženec lahko izjavil, ni dokazno ocenilo. Pritožbeno sodišče je dejstva o šolskem uspehu obeh sinov (oziroma o njegovem zatrjevanem poslabšanju) v spornem obdobju zato lahko na podlagi določbe tretjega odstavka 358. člena ZPP ugotovilo na seji z dokazno oceno poročila CSD z dne 24. 9. 2024.

13Vsebini poročila CSD z dne 24. 9. 2024 ni nasprotovala prav nobenega od strank, zato se je pritožbeno sodišče oprlo na vsebino tega poročila, v katerem je CSD povzelo obvestilo OŠ ... o šolskem uspehu obeh otrok.

Na tej podlagi pritožbeno sodišče ugotavlja, da pri mld. B. B. šola ne opaža nikakršnih učnih težav, da je skrben, redoljuben, in da redno ter samostojno rešuje šolske naloge. Vsebina tega poročila je pritožbeno sodišče nadalje pripeljala do ugotovitve, da tudi pri mld. A. A. šola ne opaža učnih težav, ter da oba mld. otroka redno obiskujeta pouk, morebitno odsotnost pa starša opravičita.

14Ker pritožnik z listino o opravljenih poizvedbah ni dokazal svojih pritožbenih novot o padcu šolskega uspeha obeh otrok, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da ob ugotovljenih dejanskih okoliščinah niso izpolnjeni materialnopravni pogoji iz četrtega odstavka 138. člena DZ za izdajo nove odločbe o varstvu in vzgoji.

Končna presoja pritožbe in stroški pritožbenega postopka

15Ker s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

16Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP ob kriterijih iz 101. člena ZNP-1 sklenilo, da sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ Prim. obrazložitev iz 26. točke izpodbijanega sklepa.
² Prim. obrazložitev iz 40. točke izpodbijanega sklepa.
³ Prim. obrazložitev iz 41. točke izpodbijanega sklepa.
⁴ Prim. obrazložitev iz 23. točke izpodbijanega sklepa.
⁵ Gre za pritožbene navedbe, da predlagateljica ne opravlja nadzora pri opravljanju šolskih obveznosti sinov, da se eden od sinov izogiba preverjanju znanja z izgovori o slabem počutju ipd.
⁶ Obrazložitev iz 40. točke izpodbijanega sklepa.