VSRS Sklep I Up 97/2025

I. Pritožbi se ugodi, I. in III. točka izreka izpodbijanega sklepa se razveljavita in se zadeva vrne Upravnemu sodišču, da opravi nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijanim sklepom je Upravno sodišče na podlagi drugega odstavka 31. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo, ki sta jo tožnika vložila zoper sklep in odločbo toženke 3717-169/2024/6 z dne 4. 12. 2024 (I. točka izreka), zavrglo zahtevo za izdajo začasne odredbe (II. točka izreka) ter odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2V obrazložitvi je navedlo, da je tožnika 10. 1. 2025 in 12. 2. 2025 pozvalo k popravi nepopolne in nerazumljive tožbe in ju opozorilo, da bo, če v danem roku ne bosta odpravila pomanjkljivosti, tožbo zavrglo. Ker je ugotovilo, da tožnika po prejemu pozivov tožbe v danem roku in vse do izdaje izpodbijanega sklepa nista popravila, je tožbo zavrglo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1.

3Tožnika (v nadaljevanju pritožnika) sta zoper I. in III. točko izreka izpodbijanega sklepa vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Vrhovnemu sodišču predlagata, naj sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne Upravnemu sodišču, da opravi nov postopek. Navajata, da jima je bil poziv z dne 12. 2. 2025 vročen 28. 2. 2025, da se je rok za dopolnitev tožbe iztekel 10. 3. 2025 in da sta tega dne na poziv tudi odgovorila. Upravno sodišče izpodbijanega sklepa z dne 7. 3. 2025 pred iztekom roka za popravo tožbe ne bi smelo izdati. Opozarjata še, da bi ju moralo Upravno sodišče kot prava nevešči stranki v pozivu v skladu s prvim odstavkom 31. člena ZUS-1 poučiti, kaj in kako naj napravita, ter ju opozoriti na posledice, če tega ne bosta storila, pa ju ni.

4Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5Pritožba je utemeljena.

6Če je tožba nepopolna, tožnik pa pomanjkljivosti ne odpravi v določenem roku in sodišče zaradi tega tožbe ne more obravnavati, s sklepom zavrže tožbo (drugi odstavek 31. člena ZUS-1).

7Pritožnika trdita, da jima je bil poziv z dne 12. 2. 2025, naj popravita tožbeni zahtevek, vročen (s fikcijo vročitve) 28. 2. 2025 in da se je zato 8 dnevni rok za odgovor na navedeni poziv iztekel 8. 3. 2025, ki pa je bil sobota. Zato je njuna vloga z odgovorom na poziv, ki sta jo vložila v ponedeljek 10. 3. 2025, pravočasna.

8Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je Upravno sodišče tožnika k popravi tožbe pozivalo dvakrat, in sicer s pozivom 10. 1. 2025 in 12. 2. 2025. Ugotovilo je, da sta tožnika poziva prejela, ni pa pojasnilo, iz katerih dejstev izhaja ugotovitev, da tožbe nista popravila v določenem roku. Navedlo ni niti, kdaj sta tožnika poziva prejela, niti kakšen je bil ta rok.

9Podatki iz obvestil o opravljeni vročitvi, pripetih pozivoma št. I U 96/2025-8 (za tožnico) in I U 96/2025-9 (za tožnika), potrjujejo pritožbene navedbe o datumu vročitve pozivov z dne 12. 2. 2025. To pomeni, da bi bila, če bi bil rok za popravo tožbe 8 dni, vloga tožnikov, vložena 10. 3. 2025, pravočasna. To bi pomenilo, da je Upravno sodišče izpodbijani sklep 7. 3. 2025 izdalo v nasprotju s pogoji, ki jih za tako odločitev predpisuje drugi odstavek 31. člena ZUS-1. Vendar pa poziv roka, v katerem naj tožnika tožbo popravita, sploh ne določa. Že zato ta poziv ne more biti podlaga za zavrženje tožbe, saj lahko sodišče tožbo zavrže le, če tožnik tožbe ne popravi v določenem roku.

10Podlaga za zavrženje tožbe ne more biti niti prvo navedeni poziv. Prvič že zato, ker poziva z dne 10. 1. 2025 ni in ga tudi ne more biti, saj je Upravno sodišče tožbo, kot je razvidno iz dohodnega žiga, prejelo šele 20. 1. 2025. Iz listin v sodnem spisu je sicer razvidno, da je Upravno sodišče tožnika pozivalo že pred pozivom z dne 12. 2. 2025, in to s pozivom z dne 21. 1. 2025, naj v roku 8 dni popravita "tožbeni zahtevek v skladu z določili ZUS-1". Razvidno pa je tudi, da je tožnik v zvezi s tem pozivom z vlogo z dne 10. 2. 2025 sodišče zaprosil, naj ga pouči, kaj in kako naj popravi tožbeni zahtevek, Upravno sodišče pa se je na to zaprosilo odzvalo z že omenjenim pozivom z dne 12. 2. 2025, v katerem je pojasnilo, kaj naj tožnika popravita. Tako postopanje Upravnega sodišča pa kaže na to, da poziv z dne 21. 1. 2025 (tudi če bi šteli, da je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa dvakrat pomotoma napačno naveden datum prvega poziva) ni vseboval predpisanih napotkov (kar pritožnika sodišču tudi očitata) in zato sam po sebi ne more biti podlaga za zavrženje tožbe po 31. členu ZUS-1.

11Glede na navedeno Vrhovno sodišče pritrjuje pritožnikoma, da Upravno sodišče 7. 3. 2025 ni imelo podlage za izdajo izpodbijanega sklepa. Člen 31 ZUS-1 je že iz navedenih razlogov uporabilo nepravilno, kar je vplivalo na zakonitost odločitve (drugi odstavek 75. člena ZUS-1).

12Zato je Vrhovno sodišče pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijano I. in III. točko izreka izpodbijanega sklepa ter vrnilo zadevo Upravnemu sodišču, da opravi nov postopek (77. člen ZUS-1). Če bo tudi v novem postopku ocenilo, da tožbe (kljub dopolnitvi) ne more obravnavati, pa Vrhovno sodišče pripominja, da mora sodišče v obrazložitvi odločitve konkretizirano pojasniti njene neodpravljene formalne napake, ki so v nadaljevanju preprečile njeno vsebinsko obravnavo.¹ V obravnavanem primeru upoštevaje tudi, da pritožnika v tožbi nista postavila le tožbene zahteve pod točko 2, na katero se nanaša poziv Upravnega sodišča, ampak tudi predlog pod točko 1, s katerim sodišču predlagata, naj odpravi izpodbijani upravni akt.

13Odločitev o stroških postopka je Vrhovno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridržalo za končno odločbo.

¹ V tem smislu sklep Vrhovnega sodišča I Up 142/2022 z dne 12. 10. 2022, 7. točka obrazložitve.