VSRS Sklep Cpg 7/2025

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da obstoji terjatev tožeče stranke v znesku 48.173,64 EUR s pripadki in da obstoji v pobot uveljavljena terjatev tožene stranke do višine 7.064,66 EUR. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 47.365,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 7. 2021 do plačila, v presežku, do višine 7.094,66 EUR, pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. O pravdnih stroških je odločilo po uspehu pravdnih strank.

2Sodišče druge stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje je na podlagi 357.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložila pritožbo tožeča stranka. Vrhovnemu sodišču je predlagala, naj pritožbi ugodi, razveljavi izpodbijani sklep in potrdi sodbo sodišča prve stopnje ter toženi stranki naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka.

4Tožena stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila. Predlagala je njeno zavrnitev.

5Pritožba ni utemeljena.

6Tožeča stranka je zahtevala plačilo za opravljena gradbena dela. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da sta pravdni stranki sklenili končni obračun za znesek 146.021,22 EUR, po katerem je tožeča stranka do tožene stranke iz naslova opravljenih del imela še terjatev v višini 48.173,64 EUR. Ker je zaključilo, da sta stranki sklenili končni obračun, s katerim so bila med njima urejena vsa razmerja povezana z gradnjo, je zavrnilo vse ugovore tožene stranke (pravica do zadržanja plačila zaradi nepredložitve izvršnice) in tudi večino v pobot uveljavljenih terjatev tožene stranke (pogodbena kazen, terjatve iz jamčevalnih zahtevkov). Pobotnemu ugovoru tožene stranke je ugodilo le glede zneska 7.094,66 EUR, ki se je nanašal na dela, ki jih je opravila tožena stranka za tretjo osebo.

7Sodišče druge stopnje je v izpodbijanem sklepu presodilo, da stranki končnega obračuna v smislu 116. člena Posebnih gradbenih uzanc nista sklenili. Sodišču prve stopnje je očitalo, da je elektronsko sporočilo toženke z dne 22. 12. 2019 materialnopravno zmotno štelo kot potrditev končnega obračuna. Pojasnilo je, da je zato ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj sodišče prve stopnje ni ugotavljalo vrste in količine del (ter materiala), za katere je tožnica zatrjevala, da jih je opravila in zaračunala s spornim računom za 31.421,51 EUR. Sodišču prve stopnje je očitalo tudi, da je zmotno razporedilo materialno in dokazno breme glede vrste in obsega del, ki jih tožnica vtožuje, in tako zmotno uporabilo materialno pravo.

8Postopanje na podlagi prvega odstavka 355. člena ZPP je utemeljilo s presojo, da sodišče druge stopnje dopolnitve dokaznega postopka ne more izvesti samo, saj bi pravno relevantna dejstva, v zvezi z vrsto in količino opravljenih del ter porabljenim materialom, prvič vsebinsko celovito obravnavalo šele sodišče druge stopnje. Ocenilo je, da bo strankama na takšen način zagotovljena pravica do dvostopenjskega sojenja in učinkovita pravica do pritožbe, saj bi v nasprotnem primeru izvedba dokazov v zvezi z vrsto in količino opravljenih del ter porabljenim materialom pred sodiščem druge stopnje pomenila prenos izvajanja in presoje dokazov na pritožbeno stopnjo. Dodalo je, da s tem ravnanjem ni bilo poseženo v pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

9Tožena stranka je v pritožbi izpostavila, da je sodišče druge stopnje zmotno zaključilo, da pravdni stranki nista sklenili končnega obračuna. Trdila je, da iz izvedenih dokazov jasno izhaja, da so pravno odločilna dejstva o sklenitvi končnega obračuna med strankama nesporna. Sodišču druge stopnje je očitala, da je zmotno presodilo, da je sodišče prve stopnje nepravilno razporedilo trditveno in dokazno breme. V pritožbi še navaja, da je odločitev sodišča druge stopnje odločitev presenečenja.

10Meje preizkusa Vrhovnega sodišča pri presoji pravilnosti odločitve sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje so opredeljene s pritožbenimi razlogi iz drugega odstavka 357.a člena ZPP. Sklep sodišča druge stopnje se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

11Izven razlogov iz drugega odstavka 357.a člena ZPP se v okviru pritožbenega preizkusa na podlagi pritožbe iz prvega odstavka istega člena Vrhovno sodišče ne more opredeljevati.

12Sodišče druge stopnje je svojo odločitev o vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava oprlo na prvi odstavek 355. člena ZPP. Za presojo utemeljenosti pritožbe na podlagi prvega odstavka 357.a člena ZPP je tako odločilno, ali je sodišče druge stopnje na prepričljiv način pojasnilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera ne more samo dopolniti postopka, ker je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

13Sodišče druge stopnje je pojasnilo razloge za uporabo kasatoričnih pooblastil iz prvega odstavka 355. člena ZPP. Pritožnica se z razlogi, ki so sodišče druge stopnje vodili v uporabo kasatoričnih pooblastil, ne sooči. Z ničemer ne pojasni zakaj bi sodišče druge stopnje moralo samo dopolniti nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede vrste in količine opravljenih del ter porabljenega materiala.

14Zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

15Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).