VSK Sklep I Cp 248/2025

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Novi Gorici zavrnilo predlog tožene stranke za obnovo postopka. Obnovitveni razlog iz 5. točke 349. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni podan, ker ne obstaja nobena pravnomočna sodba glede krive izpovedi prič, obnovitveni razlog iz 10. točke 349. člena ZPP pa ni podan, ker bi tožena stranka za izpostavljeno dejstvo in nov dokaz ob ustrezni skrbnosti lahko izvedela že pred zaključkom pravnomočno končanega pravdnega postopka oziroma nov dokaz ne bi pripeljal do drugačne odločitve.

2Zoper sklep se toženka pritožuje. Vztraja, da je na podlagi prejete pisne izjave A. A. z dne 6.3.2023 izvedela za nova dejstva in nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko v prejšnjem postopku izdana zanjo ugodnejša sodba. Napačen je zapis sodišča, da naj bi za izjavo A. A. izvedela že prej in da ni prepričljivo, da A. A. s poskusi podkupovanja ne bi seznanil toženke že prej. Z izjavo predhodno ni bila seznanjena in si niso izmenjavali dokumentacije. V zvezi s tem je toženka predlagala zaslišanje svojega pooblaščenca, vendar tega dokaza sodišče neutemeljeno ni izvedlo. Razlog, zaradi katerega je sodišče dokazni predlog zavrnilo, ni dopusten. Enako velja za dokazni predlog za zaslišanje B. B. v zvezi z izjavo njenega sina. Sodišče je tudi napačno ocenilo verodostojnost priče B. B., saj ta nima zasebnih interesov v pravdi. Sodišče ne obrazloži, zakaj je bolj verjelo tožnici kot priči B. B. in je zato odločitev arbitrarna. Stranka mora okoliščine, da obstaja razlog za obnovo, izkazati z dokaznim standardom verjetnosti.

3Pritožba ni utemeljena.

4Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki omogoča poseg v pravnomočno sodno odločbo. Zahteva po spoštovanju pravnomočnosti je sestavni del pravice do učinkovitega sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Del te pravice je tudi prepoved ponovnega odločanja o isti stvari, saj je šele s tem omogočeno, da se stranke lahko zanesejo na odločitev sodišča. Zato je pri oceni dovoljenosti in utemeljenosti obnovitvenih razlogov potrebna stroga presoja. Izpodbijani sklep upošteva vse zgoraj povedano, sodišče prve stopnje je razloge za zavrnitev predloga za obnovo tudi prepričljivo obrazložilo.

5Pri navedbah, da tožnica od prič dejansko ni dobila denarja za plačilo kupnine, ne gre za novo dejstvo, saj je bil to predmet trditev toženke že ves čas postopka¹. V zvezi z novimi dokazi pa je toženka v predlogu za obnovo trdila, da se je z obremenilnimi dokumenti in izjavo A. A. seznanila šele 6.3.2023. Te trditve glede na do sedaj ugotovljen potek dogodkov tudi po mnenju pritožbenega sodišča niso verjetne². S A. A. je namreč toženka sodelovala že v letu 2019, saj sta imela skupne interese zoper tožnico. Izmenjavala sta si informacije, A. A. je toženkinemu pooblaščencu in zaupnici posredoval dokumente³. Pobotnico in "navodila za pričanje" je prinesel že na kazensko obravnavo zoper tožnico 10.10.2019. 23.10.2019 je zastopnik toženke v kazenskem postopku navajal, da mu je A. A. posredoval za tožnico obremenilne dokumente in predlagal njihovo izvedbo (prvostopenjska sodba v predmetni zadevi je bila izdana 19.2.2020). Ker je bil interes A. A., da tožnica izgubi pravde (in gre v zapor), je tudi po mnenju pritožbenega sodišča neprepričljiva izpoved A. A., da naj toženki (oziroma njenemu pooblaščencu in zaupnici) že takrat ne bi povedal za tožničine poskuse prepričevanja v njegovo lažno pričanje⁴. V zvezi s tem sodišče ni kršilo postopka, ker ni zaslišalo zastopnika toženke. Odločilno vprašanje namreč ni, ali je toženka že pred pravnomočnostjo sodbe dejansko imela izjavo in fotografijo navodil, temveč, ali bi ob ustrezni skrbnosti za take dokaze lahko izvedela.

6Sodišče prve stopnje je predlog pravilno zavrnilo tudi zato, ker toženec ni niti verjetno izkazal, da bi z novimi dokazi dosegel drugačno odločitev. Če se zahteva obnova postopka po 10. točki 394. člena ZPP, je utemeljenost predloga odvisna od uspeha dokazovanja, da bi bila lahko na podlagi novih dejstev ali novih dokazov izdana za predlagatelja ugodnejša odločba od tiste, s katero je bil postopek pravnomočno končan. Pritožnica sicer pravilno navaja, da za dovolitev obnove zadošča, da predlagatelj že verjetno izkaže, da bi bila z izvedbo novih dokazov odločitev sodišča v pravnomočni sodbi drugačna. Sodišče mora zato primerjati, kako bi na ugotovljeno dejansko stanje v prejšnjem postopku vplivalo, če bi takrat sodišče razpolagalo z izpovedjo A. A., "navodili za pričanje" in pobotnico (priloga B34) in te dokaze tudi upoštevalo pri dokazni oceni.

7V rednem postopku je bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka izkazala, da je plačala kupnino za nepremičnino. Ker je bilo sporno, ali je imela zadostna sredstva, je sodišče ugotovilo, da držijo njene navedbe, da si je denar izposodila od v postopku zaslišanih prič. Do takega zaključka je sodišče prišlo na podlagi izpovedi pravdnih strank, moža in sina tožnice, prič, ki so izpovedale, da so tožnici posodile denar, zadolžnic in pobotnic, s strani toženke podpisane listine, ki je potrjevala prejem denarja, in na podlagi bančnih izpiskov, iz katerih so izhajali posamezni dvigi denarja. Na podlagi tako izvedene dokazne ocene sta sodišči⁵ ugotovili, da je tožnica izkazala, da je imela denar za kupnino ter da je ta denar izročila toženki in s tem izpolnila svojo obveznost po kupoprodajni pogodbi (za katero je bilo v drugem postopku pravnomočno ugotovljeno, da je veljavna).

8Odločilno vprašanje v zadevi je bilo, ali je tožnica toženki plačala dogovorjeno kupnino. Vprašanje, ali so ji priče posodile denar, kot je to navajala, je bil le eden od indicev za ugotovitev odločilnega dejstva. Ključna pri presoji, ali bi z novimi dokazi lahko prišlo do drugačne odločitve, pa je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da izpoved (in izjava) A. A. temelji na domnevah, ki si jih je ustvaril A. A. sam, ne da bi vedel, ali je njegova mati imela kakšne prihranke in ne da bi zagotovo vedel, da njegova mati denarja ni posodila tožnici. Gre torej za posredni dokaz, ki ne more ovreči na podlagi neposrednih dokazov (ki niso bili na ustrezen način izpodbiti⁶) ugotovljenega dejanskega stanja. Tudi fotografija "navodil", narejena v letu 2016⁷, iz katere ni razvidno, kdo je besedilo napisal in komu je bilo namenjeno, gornjih zaključkov ne more spremeniti.

9Določbe 349. člena ZPP, po kateri je krivo pričanje razlog za obnovo le v primeru, da je bila oseba, ki naj bi krivo pričala, pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje krive izpovedbe, ni mogoče obiti s ponovnim zaslišanjem teh prič (s ponovno izvedbo že izvedenih dokazov), zato je bil predlog za zaslišanje B. B. pravilno zavrnjen. Posebej še, ker B. B. ni podala nobene izjave, s katero bi sama spremenila svojo izpoved.

10Sodišče prve stopnje je torej pravilno ugotovilo, da ne gre za nova dejstva in nove dokaze v smislu določbe 10. točke 394. člena ZPP. Tudi če bi šlo, pa z novimi dokazi toženka ne bi uspela doseči zanjo ugodnejše odločitve. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

¹ Že v četrti pripravljalni vlogi je trdila, da ne verjame, da bi priče tožnici posodile denar.
² Pobotnica ni nov dokaz, saj je bila v spis vložena in dokazno ocenjena že v prejšnjem postopku (priloga A48).
³ Kar izhaja iz predloga toženkinega pooblaščenca v kazenskem postopku zoper tožnico. To pomeni, da ne drži, da naj si ne bi izmenjavali dokumentov.
⁴ Posebej še, ker je glede na vsebino izjave v prilogi A55 očitno vedel za zaslišanje prič, ki so tožnici posodile denar.
⁵ Taka je bila ugotovitev že sodišča prve stopnje, enaka pa po opravljeni pritožbeni obravnavi tudi ugotovitev sodišča druge stopnje.
⁶ V predmetni zadevi sta v zvezi z vsebino izpovedi samo dve možnosti: ali držijo ali pa gre za krivo pričanje. Da sodba, zoper katero se predlaga obnova, temelji na krivem pričanju pa je pogoj pravnomočna kazenska obsodba za krivo izpovedbo.
⁷ Dejstvo, kje je tožnica dobila denar za plačilo kupnine, je postalo pomembno za odločitev šele po razveljavitvi prve sodbe 2019, posojilodajalke pa so bile prvič predlagane za priče šele v četrti pripravljalni vlogi tožnice, to je tri leta po tem, ko naj bi bila narejena fotografija navodil.