VSL Sklep Cst 110/2025

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se zavrne ugovor upnika A. A. z dne 2. 12. 2024 (red. št. 31) in se potrdi sklep o določitvi načrta poteka stečajnega postopka z dne 18. 11. 2024 (red. št. 27).

2Zoper navedeni sklep je vložil pravočasno pritožbo upnik A. A. V pritožbi uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru upnika ugodi in sklep o določitvi načrta poteka stečajnega postopka z dne 18. 11. 2024 razveljavi, upraviteljici pa naloži izdelavo načrta poteka stečajnega postopka, ki bo upošteval opravo potrebnih opravil, povezanih z unovčitvijo stečajne mase.

3Upraviteljica je vložila odgovor na pritožbo. V odgovoru pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je sledilo predlogu upraviteljice z dne 15. 11. 2024 ter s sklepom z dne 18. 11. 2024 načrt poteka stečajnega postopka (321. člen ZFPPIPP) določilo tako, da je predviden zaključek postopka osebnega stečaja po poteku preizkusnega obdobja oziroma po zavrnjenem odpustu obveznosti.

6S sedaj izpodbijanim sklepom je zavrnilo ugovor upnika, da s sklepom o načrtu poteka stečajnega postopka ni predvidenih aktivnosti za prodajo premoženja stečajne dolžnice, saj je ugotovilo, da stečajna dolžnica nima premoženja, ki bi spadalo v stečajno maso. Glede zarubljenih premičnin, navedenih v rubežnem in cenilnem zapisku z dne 21. 10. 2022 (to so: gostinski ledomat, gostinski inox delovni pult s hladilnim sistemom cca 4 metre, gostinski pomivalni stroj, 3D printer, LCD TV s stenskim nosilcem, klimatsko napravo ter 6x mizo plus 10x stol - les + kovinsko podnožje), je ugotovilo, da te premičnine niso last dolžnice. Navedlo je, da je stečajna dolžnica, kot je to sporočila upraviteljici, izvršitelju že dne 21. 10. 2022 pojasnila, da premičnine niso njena last. To je dokazala s predložitvijo najemne pogodbe za poslovni prostor, iz katere je razvidno, da so premičnine del najemne pogodbe ter so last najemodajalca. Dolžnica ne poseduje več teh premičnin, saj je bila najemna pogodba odpovedana. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da je dolžnica že v predlogu za začetek stečajnega postopka navedla, da ima dolg do upnika, da je v teku izvršilni postopek ter da je bila dražba, razpisana za dne 10. 5. 2024, preklicana, saj zarubljene premičnine niso njena last. Po pojasnilih Okrajnega sodišča v Domžalah je ugotovilo, da je bil v izvršilnem postopku I 17/22 podan ugovor tretjega (lastnika), ki mu je sodišče s sklepom z dne 5. 6. 2024 ugodilo. Na podlagi vsega navedenega je sodišče prve stopnje sklenilo, da ni več podlage za oceno, da (zarubljene) premičnine spadajo v stečajno maso.

7Temeljno določilo Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki se nanaša na pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice, je 40. člen SPZ. V skladu s tem določilom se za prenos lastninske pravice zahteva: (1) veljaven pravni naslov, (2) sporazum strank o prenosu lastninske pravice in izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa zakon, in (3) razpolagalna sposobnost prenosnika.¹ Za uspešen prenos lastninske pravice morajo biti izpolnjeni vsi navedeni pogoji kumulativno. Z "drugimi pogoji, ki jih določa zakon" je po SPZ mišljen pridobitni način v ožjem pomeni besede. V zvezi s pridobitnim načinom je glede premičnin v prvem odstavku 60. člena SPZ kodificirano tradicijsko načelo, po katerem prenosnik pridobitelju stvar izroči v posest.² Domneva se, da je lastniški posestnik premičnine njen lastnik (drugi odstavek 11. člena SPZ).

8Upnik je z ugovorom zoper sklep o določitvi načrta poteka stečajnega postopka z dne 18. 11. 2024 v spis predložil rubežni in cenilni zapisnik z dne 21. 10. 2022. Kot izhaja iz slednjega, je bil rubež v zadevi Okrajnega sodišča v Domžalah I 17/2022 upnika A. A. zoper dolžnico, s pričetkom ob 11.30 uri, opravljen v poslovnem prostoru na naslovu ... Iz rubežnega in cenilnega zapisnika z dne 21. 10. 2022 je razvidno, da so bile tedaj zarubljene premičnine, ki so se nahajale v poslovnem prostoru na tem naslovu. Iz popisa stvari je nadalje razvidno, da gre za opremo gostinskega lokala. Stečajna dolžnica je v pisni izjavi z dne 23. 12. 2024 izjavila, da so bili v rubežnem in cenilnem zapisniku z dne 21. 10. 2022 navedeni predmeti, ki niso njena last. Iz njene izjave izhaja, da so se v času rubeža v lokalu, ki ga je imela tedaj v najemu, nahajali predmeti, ki so last družbe D. Dolžnica je v dokaz svojih navedb predložila Najemno pogodbo za poslovni prostor na tem naslovu (nadalje: Najemna pogodba), ki sta jo dne 1. 7. 2019 sklenila družba D. kot najemodajalka in dolžnica kot najemnica. Iz Najemne pogodbe je razvidno, da je bil poslovni prostor ob oddaji nepremičnine v najem opremljen s standardno sanitarno opremo ter z inventarjem: točilni pult s hladilniki, pomivalni stroj, ledomat, kompletom petih miz, devetih stolov in enajst barskih stolov, monitor in računalnik - blagajna, tiskalnik, radijski in TV aparat. Upraviteljica je nadalje potrdila, da dolžnica v poslovnih knjigah nima evidentiranih teh premičnin kot osnovnih sredstev, prav tako v njeni dokumentaciji ni dokazil o njihovem nakupu ali lastništvu.

9Register neposestnih zastavnih pravic nima značilnosti uradne evidence vseh stvarnopravnih razmerij glede določene premične stvari, kar je značilno za zemljiško knjigo glede nepremičnin.³ Ne drži niti upnikova navedba, da v rubežnem in cenilnem zapisniku z dne 21. 10. 2022 ni bila zapisana izjava dolžnice, da zarubljene premičnine niso njena last. Iz rubežnega in cenilnega zapisnika z dne 21. 10. 2022 je namreč razvidna izjava dolžnice, da na predmetih rubeža obstajajo pravice oziroma bremena, ki preprečuje izvršbo, saj je pri točki 5. tega zapisnika obkrožena beseda da. Oprema, ki je last najemodajalca, je v Najemni pogodbi navedena opisno, kar pa pri premičninah ni neobičajno. Gre za opremo poslovnega prostora, ki se opredeli z navedbo prostora, v katerem se oprema nahaja.⁴ Ugovor tretjega je v izvršilnem postopku mogoče vložiti vse do konca izvršilnega postopka (tretji odstavek 64. člena ZIZ), zaradi česar niti ni bistveno, da družba D. ugovora tretjega v izvršilnem postopku do 15. 7. 2024 ni podala. Sicer pa že upnik sam navaja, da družbe D. o tem nihče ni obvestil niti ničesar vprašal.

10Po presoji pritožbenega sodišča iz vsega navedenega izhaja, da je pravilna dokazna ocena sodišča prve stopnje, da je imela dolžnica navedene premičnine v času rubeža v posesti na podlagi obligacijsko pravnega razmerja, torej kot najemnica poslovnega prostora (gostinskega lokala) na naslovu ..., ne pa kot njihova lastnica. Procesno trditveno in dokazno breme v zvezi s trditvijo, da je dolžnica lastnica teh premičnin, se je zato prevalilo na upnika, ki pa slednjega ni zmogel. Upnik tako s pritožbo ni uspel izpodbiti ugotovitve sodišča prve stopnje, da stečajna dolžnica nima premoženja, ki bi spadalo v stečajno maso.

11Ugotovitev sodišča prve stopnje glede ugovora tretjega, se sicer res nanaša na druge premičnine, kar pa za odločitev v zadevi ni bistveno, saj je izpodbijani sklep že iz navedenih razlogov pravilen.

12Pritožba upnika je neutemeljena. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

¹ Primerjaj M. Tratnik, V. M. Juhart in drugi, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 307.
² Prav tam, str. 308.
³ N. Plavšak, R. Vrenčur: Neposestna zastavna pravica in pomen njenega opisa v register, Podjetje in delo, številka 3-4/2018, stran 459.
⁴ Primerjaj prvi odstavek 11. člena Uredbe o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (Ur. l. RS št. 85/2020).