VSL Sodba I Cp 1006/2024

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi pripoznave, v kateri je razsodilo, da je sklep izrednega občnega zbora tožene stranke z dne 8. 10. 2023 nezakonit in se ga razveljavi, da je tožena stranka dolžna tožnika v 15 dneh polnopravno včlaniti in da je dolžna v istem roku tožniku povrniti 789,40 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo iz izteka paricijskega roka.

2V pravočasni pritožbi tožena stranka uveljavlja bistvene kršitve pravdnega postopka in predlaga razveljavitev sodbe. Navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje, četudi je tožena stranka pripoznala tožbeni zahtevek, zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo zavreči. Tožnik bi namreč moral sodno varstvo uveljavljati zoper Lovsko zvezo Slovenije, ki je na podlagi 21. člena Zakona o divjadi in lovstvu¹ (v nadaljevanju: ZDLov-1) edina pristojna za opravljanje lovskih izpitov oz. zoper Ministrstvo za kmetijsko, gozdarstvo in prehrano, ki je po 61. členu ZDLov-1 pristojno za imenovanje komisij za lovski izpit, kateri je po 61. členu ZDLov-1 zaupana presoja izpolnjevanja pogojev za priznanje lovskega izpita. Po prepričanju tožene stranke tožnik zato nima pravnega interesa za tožbo proti lovski družini. Pritožba opozarja, da gre za kršitev po 7. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravnem postopku² (v nadaljevanju: ZPP), če sodišče izda sodbo na podlagi pripoznave v nasprotju z določili ZPP. Nadalje pritožba navaja, da v skladu s tretjim odstavkom 3. člena ZPP sodišče ne sme upoštevati razpolaganja strank, ki nasprotujejo prisilnim predpisom. Sodišče bi pripoznavo moralo odkloniti, saj nasprotuje kogentnim določbam ZDLov-1. Pravdni stranki pred pravdo ne bi mogli doseči sporazuma o priznanju lovskega izpita, saj je za to pristojna komisija.

Pritožba opozarja tudi na 4. točko obrazložitve, kjer sodišče pojasnjuje, da gre za izbrisno tožbo iz ZK ter opozarja, da je sodba arbitrarna, saj te materialno pravne določbe nimajo zveze z zadevo. Ker je sodba nerazumljiva, jo je po mnenju pritožbe treba razveljaviti.

Končno pritožba nasprotuje stroškovni odločitvi in opozarja, da tožnik ni pojasnil, zakaj je dokazila o lovskem izpitu predložil šele sredi pravde. Če bi jih predložil prej, za ta postopek ne bi bilo potrebe. Zato ni res, da je povod za tožbo dala tožena stranka, ki je tožnika že pred pravdo v več dopisih opozarjala, katere listine naj predloži.

3V odgovoru na pritožbo tožnik ponovi razloge, zaradi katerih zahtevanih listin ni mogel predložiti prej - v času med vložitvijo pritožbe zoper sklep izrednega občnega zbora tožene stranke in vložitvijo tožbe je skušal pridobiti ustrezne dokumente o zaključku šolanja na Srednji gozdarski šoli v Postojni, a jih je dobil šele med postopkom od Pokrajinskega arhiva Koper, takrat jih je lahko tudi predložil. Ob tem navaja, da je vse potrebne dokumente predložil že v letu 1964, ko je bil sprejet v članstvo tožene stranke, o čemer je tudi obvestil toženo stranko, prav tako o tem, da potrebnih dokumentov doma ne najde oz. nima. Tožnik v odgovoru opozarja tudi, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je po četrtem odstavku 458. člena ZPP izpolnitveni rok 8 in ne 15 dni, kar pa lahko pritožbeno sodišče popravi samo ob reševanju pritožbe. Predlaga tudi, da se pritožba zavrže, saj je bila vložena po izteku 8-dnevnega pritožbenega roka, določenega v tretjem odstavku 458. člena ZPP.

4Pritožba ni utemeljena.

5Najprej o tožnikovih opozorilih. Predmetni postopek ni spor majhne vrednosti, saj se ne nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000 EUR. Na ta znesek je bila s strani tožnika le ovrednotena vrednost spora. Zato je sodišče prve stopnje povsem pravilno določilo paricijski rok, prav tako je tudi pravilen pravni pouk, da je pritožbo mogoče vložiti v 30 dneh.

6Pritožba nima prav, ko govori o pomanjkanju tožnikovega pravnega interesa. Tožnik je bil namreč s sklepom občnega zbora tožene stranke izključen iz članstva v njej, zato seveda ima pravni interes za izpodbijanje takega sklepa. Pritožbeno sodišče tudi ne vidi razlogov, da bi pripoznava zahtevka nasprotovala prisilnim ali moralnim predpisom. Pritožba ima sicer prav, da je za opravljanje lovskih izpitov edina pristojna Lovska zveza Slovenije, prav tako, da presojo izpolnjevanja pogojev za priznanje lovskega izpita opravlja komisija za lovski izpit, ki jo imenuje Ministrstvo za kmetijsko, gozdarstvo in prehrano, a vendar tožnik s tožbo ni zahteval opravljanja lovskega izpita oz. da se ugotovi, da izpolnjuje pogoje za priznanje lovskega izpita. Tožnik je zahteval razveljavitev sklepa občnega zbora tožene stranke in ponovno včlanitev. Pripoznava takega zahtevka pa ne nasprotuje niti moralnim niti prisilnim predpisom. Zato tudi ni podana očitana procesna kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7Pritožba pravilno opozarja, da 4. točka obrazložitve sodbe ne spada v obravnavano zadevo, a to ne vpliva na pravilnost odločitve, saj ta povsem jasno izhaja iz preostalega dela obrazložitve.

8Pravilna pa je tudi stroškovna odločitev. Dejstvo je namreč, da je bil tožnik vse od leta 1965 član tožene stranke - torej celih 57 let. Dopisa iz leta 1966, ki ju je v spis vložila tožena stranka namreč nista poziva tožniku, da predloži dokumentacijo, ampak gre za dopisovanje med toženo stranko in Lovsko zvezo A. Ta je pojasnila, da bo, če predložil dokazilo, da je v srednji gozdarski šoli opravil izpit iz predmeta lovstvo, tožnik oproščen lovskega izpita, sicer pa ga bo moral opravljati. Ker je bil potem do leta 2022 član tožene stranke, je povsem utemeljeno sklepanje, da je dokazilo očitno predložil, v nasprotnem primeru bi moral opravljati lovski izpit. Tožena stranka v zvezi s tem trdi, da je pred pravdo tožnika večkrat pisno opozarjala na predložitev ustreznih dokumentov, a da jih ta ni želel predložiti, vendar pisnih pozivov s tako vsebino sodišču ni predložila. Po drugi strani pa je povsem življenjsko, da se dokumentacija v skoraj 60 letih lahko založi ali izgubi. Poleg tega je tožnik izkazal, da je takoj, ko je prejel sklep o prenehanju članstva, poskušal pridobiti ustrezno dokazilo od Srednje gozdarske šole v Postojni, ki mu je odgovorila, da imajo arhiv le od leta 1959 dalje (tožnik je končal šolanje že pred tem). Nato je opravil poizvedbo še pri Pokrajinskem arhivu Koper, od koder pa je dokumentacijo prejel šele med tem pravdnim postopkom. Po presoji pritožbenega sodišča bi bilo mogoče reči, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo, če bi izkazala, da je tožnika pozivala na predložitev potrebnih dokumentov, pa se ta na pozive ne bi odzival. Glede na opisane okoliščine primera pritožbeno sodišče šteje, da je tožena stranka dala povod za tožbo in zato ne gre za situacijo iz 157. člena ZPP, ampak je tožena stranka tožniku dolžna povrniti pravdne stroške, kot jih je odmerilo sodišče prve stopnje, po načelu uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP).

9Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člena ZPP).

10Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP), tožnik pa z odgovorom na pritožbo ni pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča, zato stroški sestave odgovora na pritožbo ne predstavlja za pravdo potrebnih stroškov (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).

¹ Uradni list RS, št. 16/2004.
² Uradni list RS, št. 26/99, s spremembami.