VSK Sodba PRp 92/2025

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Storilka mora plačati sodno takso za pritožbo v znesku 270,00 EUR.

1Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Postojni kot neutemeljeno zavrnilo storilkino zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku Specializirane enote za nadzor prometa Ljubljana št. 5550098715506 z dne 12.6.2023.

2Zoper sodbo se po svoji zagovornici pritožuje storilka. Pravna oseba je za dokazovanje ekskulpacijskega razloga predlagala zaslišanje svojega zakonitega zastopnika in učitelja vožnje, ki je bil neposredni storilec prekrška. Nadzor, kot ga opredeljuje sodišče, izvaja Javna agencija za promet, ni pa ga dolžna izvajati pravna oseba. Podana je tudi bistvena kršitev določb postopka, saj izrek sodbe nasprotuje razlogom v sodbi. Podrejeno pa še zatrjuje, da so izpolnjeni zakonski znaki za izrek opomina, saj je storila vse, da bi prekršek preprečila. Zaradi prekrška ni nastala nobena škoda, delavec je odgovornost priznal, plačal globo in prejel tudi opozorilo zaradi kršitve delovnih obveznosti.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pravna oseba po naravi stvari ne more biti neposredna storilka prekrška. Zato je v 14. členu Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) določena tako imenovana pridružitvena odgovornost pravne osebe. Kadar neposredni storilec stori prekršek pri opravljanju dejavnosti v imenu pravne osebe, z njenimi sredstvi in za njen račun, je za prekršek odgovorna pravna oseba. Zaradi tesne povezanosti med storitvijo prekrška in dejavnostjo pravne osebe se pravna oseba svoje odgovornosti lahko razbremeni le izjemoma. Določbo tretjega odstavka 14. člena ZP-1 je zato treba tolmačiti restriktivno. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, ne zadošča le seznanitev delavcev s pravilnim ravnanjem, temveč mora pravna oseba aktivno ravnati v smeri preprečevanja prekrškov. Ne gre torej za nadzor v smislu Zakona o voznikih, temveč za preverjanje, ali zaposleni pri vsakdanjem delu upoštevajo navodila delodajalca in za pravočasno ukrepanje, da se prepreči izvrševanje prekrškov. Sprejeti ukrepi morajo biti primerni in sorazmerni z nevarnostjo, ki jo predstavlja kršitev predpisov, ki je opredeljena kot prekršek. Da je take ukrepe izvajala, pa je trditveno in dokazno breme pravne osebe.

5V predmetni zadevi je storilka trdila, da je neposrednega storilca seznanila z obveznostmi, da pa neposrednega nadzora nad dejanskim izvajanjem predpisanih evidenc ni mogoče izvajati, saj se te izpolnjuje med vožnjo, torej izven sedeža pravne osebe in v odsotnosti odgovorne osebe. Enako velja za preverjanje zaščitne opreme kandidatov. Zakoniti zastopnik sicer izvaja redni nadzor izpolnjevanja evidenc na način, da v roku dveh dni po oddaji evidenc le-te osebno pregleda in preveri.

6Nobeno od teh dejstev v postopku ni bilo sporno, zato izvajanje dokazov v zvezi s tem ni bilo potrebno. Gre le za pravno vprašanje, ali ukrepi, ki jih je pravna oseba izvedla, zadoščajo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da storilka ni izkazala, da bi od leta 2008 izvedla kakršenkoli nadzor nad delom neposrednega storilca in ni preverjala, ali učitelj dejansko pravočasno vodi evidence in preverja zaščitno opremo kandidatov ter na kakšen način. Pritožbeno stališče se z razlogi sodišča prve stopnje strinja. Res sta pri urah vožnje navzoča samo kandidat in učitelj vožnje in bi bila zahteva, da drug delavec pravne osebe vsakič sproti na kraju samem preverja, ali se zaposleni drži navodil, prestroga in praktično neizvedljiva, vendar to ne pomeni, da pravna oseba ne bi mogla izvajati občasnih preverjanj na kraju samem, občasnih razgovorov z zaposlenim o tem, kdaj izpolnjuje evidenčni karton in dnevni razvid vožnje ter kako preverja, ali imajo kandidati zaščitno opremo. Prav tako je od nje mogoče pričakovati, da ne glede na to, da je zaposlene že seznanila z njihovimi obveznostmi, občasno ponovno opozarja na pravilno in pravočasno izpolnjevanje dokumentacije o vožnjah in na ta način osvežuje njihovo znanje. Nobene take aktivnosti ni storilka zatrjevala, čeprav gre za obdobje več kot 10 let. Zaključek sodišča prve stopnje, da storilka ni izkazala razbremenitvenih razlogov iz tretjega dostavka 14. člena ZP-1, je zato pravilen.

7Na podlagi povedanega in ker tudi uradni preizkus kršitev ni pokazal, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

8Pritožnica mora na podlagi 144. člena ZP-1 in taksne tarife 8132 Zakona o sodnih taksah plačati 270,00 EUR sodne takse za pritožbo.