UPRS Sodba II U 308/2022-13

I. Tožbi se ugodi. Sklep Disciplinskega sodišča Inženirske zbornice Slovenije, št. 01414-0032/2021-20 z dne 7. 6. 2022 se odpravi ter se zadeva vrne pristojnemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 432,30 € v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Zahteva tožene stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

1Z izpodbijanim sklepom je Disciplinsko sodišče Inženirske zbornice Slovenije (IZS) odločilo, da je tožnik kriv, da je kot pooblaščeni inženir geodetske stroke pri vodenju geodetske storitve vpisa stavbe v kataster stavb in določitve zemljišča pod stavbo na parc. št. 813/3, k.o. ... v postopku na terenu dne 29. 3. 2021 neupravičeno sestavil in potrdil zapisnika obeh navedenih storitev, čeprav je vedel, da solastnica navedene nepremičnine (prijaviteljica) na obravnavi na terenu ni bila prisotna in tako ni mogla soglašati in podpisati obeh zapisnikov opravljenih postopkov, zaključenih 29. 3. 2021. S svojim ravnanjem storjenim iz malomarnosti je domnevni kršitelj kršil določbo 78. in 80. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v povezavi z 32., 64. in 82. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) in 22. členom Pravilnika o vpisih v kataster stavb. Opisano ravnanje predstavlja kršitev prve, petnajste in sedemnajste alineje 14. člena Disciplinskega pravilnika IZS v povezavi z 2. in 7. členom Kodeksa poklicne etike članov IZS, za kar se mu izreče disciplinska sankcija začasni izbris iz imenika IZS za dobo enega leta, ki se ne bo izvršil pod pogojem, da domnevni kršitelj v preizkusni dobi dveh let ne stori nove disciplinske kršitve.

2Iz obrazložitve izhaja, da je bila zoper tožnika dne 3. 12. 2021 vložena zahteva za uvedbo disciplinskega postopka z očitkom storitve disciplinske kršitve, ki je opisana zgoraj.

3Iz ugotovitev upravnega organa izhaja, da je bil dne 29. 3. 2021, ko je potekala obravnava v postopku vpisa stavbe v kataster stavb in določitve zemljišča pod stavbo na parc. št. 813/3, k. o. ..., na terenu prisoten le solastnik A. A., druge solastnice B. B. pa na terenu ni bilo. Navedeno je domnevni kršitelj sam opisal. Zaradi odsotnosti navedene, ta na dan terenskega ogleda zapisnika, ki ga je pripravil tožnik, ni mogla podpisati. Tožena stranka zaključuje, da je tožnik izvršil očitano disciplinsko kršitev in s tem kršil prvi odstavek 78. člena ZUP, ker na obravnavi B. B. ni bila prisotna, iz zapisnika pa izhaja, da je zapisnik podpisala. V skladu z 80. členom ZUP je zapisnik javna listina, iz 32. člena ZEN, ki se uporablja na podlagi 64. in 82. člena ZEN, pa izhaja, da zapisnik podpišejo osebe, ki so bile na obravnavi prisotne. To določa tudi 22. člen Pravilnika. S tem je tožnik kršil določbe prve, petnajste in sedemnajste alineje 14. člena Disciplinskega pravilnika IZS. Kršitev pa predstavlja tudi kršitev prvega in drugega odstavka 2. člena Kodeksa poklicne etike članov IZS in 7. člena tega Kodeksa.

4Disciplinsko sodišče je sledilo namestnici disciplinskega tožilca, ki je pri obravnavani kršitvi očitala storitev v obliki malomarnosti. Sankcija je izrečena v skladu z določbo 20. člena Disciplinskega pravilnika IZS, pri čemer je Disciplinsko sodišče upoštevalo olajševalne in oteževalne okoliščine, ki jih predvideva 27. člen Disciplinskega pravilnika IZS. Kot olajševalna okoliščina je bilo upoštevano dejstvo, da je domnevni kršitelj takoj, ko je bil seznanjen s kršitvijo, zahteval ustavitev postopka pred GURS ter okoliščino, da je dejanje v tem postopku priznal. Disciplinsko sodišče pa je kot oteževalno okoliščino upoštevalo, da je bil tožnik že spoznan za krivega disciplinske kršitve s sklepom Disciplinske komisije IZS št. 32/2016 z dne 17. 5. 2017 in tam sankcioniran z opominom. Iz tega razloga se je disciplinsko sodišče odločilo za sankcijo izbrisa iz imenika IZS za dobo enega leta, pri čemer določba 26. člena Disciplinskega pravilnika IZS določa, da se izbris lahko izreče za obdobje od šest mesecev do petih let. V skladu z določbo 28. člena Disciplinskega pravilnika IZS je bila izvršitev disciplinske sankcije izbrisa iz imenika pooblaščenih članov zbornice pogojno odložena za dobo dveh let, kar pa bo preklicano, če v tem obdobju domnevni kršitelj stori novo kršitev.

5Tožeča stranka je vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da iz izpodbijanega sklepa izhaja, da se izrečena sankcija nanaša na "domnevnega" kršitelja. Gre za pravni nesmisel, zaradi katerega se sklep ne da preizkusiti in je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka. Razen tega je nezakonita tudi izrečena disciplinska sankcija, ki je absolutno pretirana. Tožeča stranka navaja pet primerov tožene stranke iz disciplinskih postopkov zoper druge kršitelje, katerim je bil v podobnih primerih za podobne kršitve izrečen zgolj opomin ali dokaj nizka denarna kazen, ne pa začasni izbris iz imenika IZS za dobo enega leta. S tem je bilo tožeči stranki kršeno načelo enakosti pred zakonom in načelo enakega varstva pravic.

6Pri ugotavljanju okoliščin glede višine disciplinske sankcije je tožena stranka uporabila predpis, ki je neustaven, zato so podane kršitve z Ustavo RS zajamčenih človekovih pravic in svoboščin iz 14. in 22. člena Ustave RS. V disciplinskih postopkih pred nosilci javnih pooblastil se glede postopka uporabe materialnega prava subsidiarno uporabljajo pravila kazenskega postopka, temeljni institut, katerega je tudi izbris iz kazenske evidence. Pri odločitvi o disciplinski sankciji je namreč tožena stranka kot oteževalno okoliščino navedla dejstvo, da je bil tožnik že spoznan za krivega disciplinske kršitve s sklepom Disciplinske komisije IZS, št. 32/2016 z dne 17. 5. 2017 in tam sankcioniran z opominom. Glede na to, da je bila ta disciplinska sankcija izrečena leta 2017, torej pred več kot pet leti in dejstvo, da mu je bil takrat izrečen opomin, bi takšna sankcija morala že biti izbrisana iz evidence na podlagi določbe 82. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), v katerem je v 1. točki četrtega odstavka določeno, da se obsodba (smiselno enako disciplinska sankcija) izbriše iz evidence v primeru opomina po enem letu od pravnomočnosti.

7Tožeča stranka oporeka tudi ugotovitvi iz izpodbijanega sklepa, da je tožnik dejanje v tem postopku priznal, saj iz spisa to ne izhaja. Pa tudi sicer tožena stranka v izpodbijanem sklepu ni obrazložila, katero dejanje bi naj tožnik priznal in ne, zakaj se je odločila za začasni izbris v trajanju enega leta in torej ne v minimalnem trajanju šest mesecev, kot to določa 26. člen Disciplinskega pravilnika IZS.

8Razen tega tožena stranka ni upoštevala, da je prijaviteljica B. B. svojo pritožbo zoper sklep in odločbo Območne geodetske uprave Ptuj, št. 02132-00711/2021-2 z dne 17. 5. 2021 po svoji pooblaščenki dne 16. 2. 2022 umaknila, zaradi česar je Ministrstvo za okolje in prostor pritožbeni postopek ustavilo. Postopek vpisa stavbe v kataster stavb, evidentiranja zemljišča pod stavbo in vpisa registrskih podatkov je tako že pravnomočno končan, pri čemer je kot podlago upravni organ uporabil tudi tožnikove listine, ki bi naj po neutemeljeni odločitvi tožene stranke bile sporne. Razen tega se sklepa ne da preizkusiti tudi iz razloga, ker je tožena stranka v izreku in obrazložitvi sklepa zgolj pavšalno navedla kršitve, ni pa jih z ničemer utemeljila oziroma konkretizirala v čem oziroma katero tožnikovo ravnanje predstavlja posamezno kršitev materialnopravnih določb. Še posebej to velja glede očitane kršitve določbe sedemnajste alineje 14. člena Disciplinskega pravilnika, da bi naj tožnik ponaredil javno listino. To velja tudi za zatrjevano kršitev določb 2. in 7. člena Kodeksa poklicne etike članov IZS. Tožena stranka predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje Disciplinskemu sodišču Inženirske zbornice Slovenije in priglaša stroške tega upravnega spora.

9Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne in priglaša stroške postopka. Meni, da označitev tožnika v izpodbijanem sklepu kot "domnevnega" kršitelja ne pomeni nezakonitosti sklepa, ki še ni pravnomočen, zaradi česar zanj še vedno velja domneva nedolžnosti. Glede sklicevanja tožeče stranke na izrečene sankcije v drugih primerih, ki so se nanašali na druge kršitelje, tožena stranka navaja, da iz predloženih sklepov izhaja, da ti kršitelji niso bili predkaznovani, kar je vplivalo na odmero sankcije.

10V zvezi s tem, da se v postopku subsidiarno uporabljajo pravila kazenskega prava, tožena stranka navaja, da disciplinski organi pri svojem delu smiselno uporabljajo Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), če ni s Pravilnikom drugače določeno, zato so neutemeljene navedbe tožeče stranke, da bi morala biti disciplinska sankcija iz leta 2017 izbrisana.

11Trditev tožeče stranke, da je navedba, da je tožnik dejanje priznal, protispisna, tožena stranka zavrača, saj iz zapisnika o obravnavi z dne 7. 6. 2022 izhaja, da je tožnik povedal, da je bil v obravnavanem primeru preveč naiven in da se zaveda zakaj je tukaj, sicer pa je to okoliščino tožena stranka štela v tožnikovo korist. Okoliščine, da je tožnik po storjeni kršitvi vložil napore, ki so vodili k ustavitvi postopka pred GURS, pa je tožena stranka pri izdaji izpodbijanega sklepa upoštevala. Trditev tožeče stranke, da je s predmetnim sklepom poseženo v njegove človekove pravice in temeljne svoboščine, tožena stranka kot neutemeljeno zavrača.

K I. točki izreka:

12Tožba je utemeljena.

13V zadevi je bila 17. 9. 2024 opravljena glavna obravnava. Na naroku sta stranki vztrajali pri svojih že podanih navedbah, tožeča stranka pa je navajala še, da tožena stranka predmetno zadevo vodi kot pravnomočno zaključeno, čeprav to ne drži, saj upravni spor še ni končan in se pri tem sklicevala na listine z nastankom po izdaji izpodbijanega sklepa. Glede tega je sodišče strankam pojasnilo, da sodišče presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanega akta glede na stanje v času njegove izdaje in upoštevajoč dokaze, ki so takrat že obstajali in je z njimi razpolagal upravni organ.

14V zvezi s tem sodišče dodaja, da navajane okoliščine iz časa po izdaji izpodbijanega sklepa na njegovo pravilnost same po sebi ne vplivajo, nezakonitost tovrstnih ravnanj pa lahko stranka uveljavlja v drugih postopkih pri pristojnem organu.

15V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo predložene listine, listine upravnega spisa in zaslišalo tožnika. Tožnik je zaslišan pojasnil okoliščine in potek dogajanj, kar je vodilo do izdaje izpodbijanega sklepa.

16Ta je bil izdan na podlagi Disciplinskega pravilnika Inženirske zbornice Slovenije, sprejetega na podlagi 44. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti in 14. člena Gradbenega zakona. Z Disciplinskim pravilnikom IZS se opredeljujejo dejanja, ki predstavljajo disciplinske kršitve članic in članov Inženirske zbornice Slovenije, disciplinsko odgovornost, delovanje disciplinskih organov, disciplinski postopek in sankcije za disciplinske kršitve.

17Disciplinske kršitve v tovrstnih postopkih določa Disciplinski pravilnik IZS v 14. členu. Med ostalim določa, da gre za disciplinsko kršitev zoper inženirsko stroko, če član zbornice krši predpise, tehnične in druge standarde stroke, kodeks, pravila stroke ali akte zbornice (prva alineja), je pri izdelavi elaborata geodetske storitve vodil postopek v nasprotju z zakonom (petnajsta alineja) ali je ponaredil javno listino z namenom, da se taka listina uporabi kot prava listina (sedemnajsta alineja).

18Glede dejanskih okoliščin konkretnega dogodka je v izpodbijanem aktu navedeno, da je tožnik kot pooblaščeni inženir geodetske stroke pri vodenju geodetske storitve vpisa stavbe v kataster stavb in določitve zemljišča pod stavbo na parc. št. 813/3, k.o. ... v postopku na terenu dne 29. 3. 2021 neupravičeno sestavil in potrdil zapisnika obeh navedenih storitev, čeprav je vedel, da solastnica navedene nepremičnine (prijaviteljica) na obravnavi na terenu ni bila prisotna in tako ni mogla soglašati in podpisati obeh zapisnikov opravljenih postopkov, zaključenih 29. 3. 2021.

19V izreku se naštevajo členi procesnih predpisov: 78¹., 80.² člen ZUP, 32.³, 64.⁴ in 82.⁵ člen ZEN in 22.⁶ člen Pravilnika o vpisu v kataster stavb brez konkretizacije katero konkretno dejanje, ravnanje ali opustitev tožnika pomeni kršitev katere procesne določbe, ki so, kot izhaja iz njihove vsebine sorazmerno obsežne.

20Kot določa Disciplinski pravilnik IZS v 76. členu mora, če disciplinski senat domnevnega kršitelja spozna za krivega, pisni sklep vsebovati med ostalim dejanje, za katerega je oseba spoznana za krivo, označbo disciplinske kršitve ter tudi obrazložitev dejanja, katerega je spoznan za krivega, navedbo dejstev in okoliščin, ki so znaki disciplinske kršitve, in tiste, od katerih je odvisna uporaba posamezne določbe tega pravilnika ter obrazložitev o izreku disciplinske sankcije.

21Ko gre za odločanje o disciplinski kršitvah, morajo torej biti dejstva in okoliščine konkretnega dejanja v izreku disciplinskega akta navedeni tako, da so določno navedeni znaki disciplinske kršitve in na katere določbe predpisa, ki pomenijo konkretno disciplinsko kršitev, se nanašajo.

22To pa pomeni, da bi morale biti v izreku izpodbijanega sklepa najprej navedene konkretne dejanske okoliščine, to je ravnanja, dopustitve ali opustitve z navedbo, za ravnanje v nasprotju s katerimi zakonskimi oziroma podzakonskimi določbami gre, ter na koncu ugotovljeno za katero disciplinsko kršitev gre. Vse navedeno mora biti seveda tudi ustrezno obrazloženo.

23V izpodbijanem aktu pa se navaja, da opisano ravnanje (nekonkretizirano, kot je pojasnjeno zgoraj) pomeni kršitev prve, petnajste in sedemnajste alineje 14. člena Disciplinskega pravilnika IZS, čeprav ne gre za kršitve teh določb, ampak naj bi šlo za disciplinske kršitve iz prve, petnajste in sedemnajste alineje 14. člena pravilnika. Pri tem pa ponovno ni razvidno, katero konkretno ravnanje, opustitev oziroma dopustitev pomeni storitev katere disciplinske kršitve. Kot je opozorila že tožeča stranka, še posebej izstopa disciplinska kršitev iz sedemnajste alineje 14. člena Pravilnika, saj se tožniku nikjer v postopku, niti v dejanskem opisu očitanega ravnanja, navedenem v izreku, ne očita ponarejanje listine.

24Izpodbijani sklep zgoraj navedenih elementov ne vsebuje, zato ga ni mogoče preizkusiti, s čimer je bila storjena absolutna bistvena kršitev pravil postopka. Iz 3. člena Disciplinskega pravilnika izhaja, da disciplinski organi pri svojem delu smiselno uporabljajo določbe ZPP, če ni s tem pravilnikom drugače določeno (prvi odstavek). ZUP se uporablja glede načela materialne resnice, vročanja ter dokončnosti in pravnomočnosti sklepov disciplinskih organov (drugi odstavek).

25Ker je torej v predmetni zadevi pri izdaji sklepa treba uporabiti ZPP, je ugotoviti, da je bila zaradi zgoraj navedenih pomanjkljivosti storjena bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zato je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijani akt odpravilo ter v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo pristojnemu organu v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno kršitev pravil postopka in nato ponovno odločiti o zadevi (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

26V ponovljenem postopku pa bo moral upravni organ upoštevati tudi utemeljene pripombe tožeče stranke v zvezi z rabo termina "domnevni kršitelj" in o tem, ali, za katero dejanje in v kakšnem obsegu, če sploh, je tožnik "dejanje" priznal, odgovoriti pa bo moral (kolikor bo tudi v ponovljenem postopku šlo za obsodilni sklep) tudi na očitke v zvezi s tem, ali je mogoče odločitev o disciplinski kršitvi, izrečeno v letu 2017, upoštevati kot oteževalno okoliščino v predmetni zadevi. Pri tem je treba upoštevati, da pravica do rehabilitacije kot element kaznovalnega prava izhaja iz 14. člena Ustave RS, torej kot pravica do enakosti pred zakonom. Sodišče sicer ne ugotavlja nezakonitosti Disciplinskega pravilnika iz razlogov, kot jih navaja tožeča stranka, glede na to, da pravilnik tudi ne predpisuje, da je - konkretno - v letu 2017 izrečeno disciplinsko kršitev pri izdaji v tem upravnem sporu izpodbijanega sklepa treba uporabiti. V 27. členu pravilnika so namreč tako olajševalne kot oteževalne okoliščine primeroma navedene, kar pomeni, da se v pravico do rehabilitacije ne posega.

K II. točki izreka:

27Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Po tej določbi se, če sodišče ugodi tožbi in v upravnem sporu izpodbijani akt odpravi, tožniku (glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu) prisodi pavšalni znesek v skladu s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje, to je Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Glede na citirano zakonsko določbo sodišče tožeči stranki ni odmerilo stroškov po Odvetniški tarifi, kot jih je ta zahtevala, ampak po Pravilniku. Če je bila zadeva rešena na glavni obravnavi in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se tožeči stranki priznajo stroški v višini 385,00 € (četrti odstavek 3. člena Pravilnika). V predmetni zadevi je sodišče odločilo na glavni obravnavi, zato ji je sodišče odmerilo nagrado v višini 385,00 €.

28Stranka je priglasila tudi stroške kilometrine za pot pooblaščenca iz sedeža njegove pisarne v Maribor. Stroški za prihod pooblaščenca na glavno obravnavo štejejo med stroške, ki so bili potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP), zato je sodišče tožeči stranki te stroške odmerilo ob uporabi Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih prihodkov iz delovnega razmerja (v nadaljevanju Uredba), ki ureja višine povračil stroškov v zvezi z delom in službenim potovanjem (1. člen Uredbe), do katerih se ti v skladu z določbami te Uredbe ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Tožeča stranka je priglasila stroške za prihod na narok na relaciji Maribor - Murska Sobota v obe smeri, to je 110 km x 0,43 €, kar pomeni 47,30 €.

29Po obrazloženem je sodišče tožeči stranki odmerilo stroške v višini 432,30 € in jih naložilo v plačilo toženi stranki.

30Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

31Znesek sodne takse bo tožeči stranki vrnjen po uradni dolžnosti (37. člen Zakona o sodnih taksah - ZST-1).

K III. točki izreka:

32Stroške je v predmetni zadevi priglasila tudi tožena stranka. Tožena stranka v upravnem sporu praviloma ni upravičena do povrnitve stroškov⁷, v konkretni zadevi pa je bila tudi neuspešna, zato je do povrnitve stroškov upravičena tožeča stranka, kot izhaja iz II. točke izreka.

¹ Ta določa: (1) Preden se zapisnik sklene, se prebere strankam, zaslišanim in ostalim udeležencem pri dejanju postopka, če želijo, pa si ga same preberejo. Udeleženci imajo tudi pravico pregledati zapisnik in dati svoje pripombe. Na koncu zapisnika se navede, da je bil zapisnik prebran in da ni bilo nobenih pripomb; če pa je bilo kaj pripomb, se na kratko zapiše njihova vsebina. Nato podpiše zapisnik tisti, ki je sodeloval pri dejanju, na koncu pa ga overi uradna oseba, ki je dejanje vodila, in morebitni zapisnikar. (2) Če obsega zapisnik zaslišanje več oseb, se podpiše vsaka od njih pod tistim delom zapisnika, kjer je zapisana njena izjava. (3) Če se opravi soočenje, podpišejo ta del zapisnika soočenci. (4) Če ima zapisnik v fizični obliki več strani, se te označijo z zaporednimi številkami, vsako stran pa overi na koncu s svojim podpisom uradna oseba, ki vodi dejanje postopka, in podpiše tisti, čigar izjava je zapisana na koncu strani.
² Ta določa: (1) Zapisnik, ki je sestavljen v skladu z določbami tega zakona, je javna listina. Zapisnik je dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni. (2) Dovoljeno je dokazovati nepravilnost zapisnika.
³ Ta določa: (1) Zapisnik mejne obravnave je sestavni del elaborata ureditve meje. (2) V zapisniku mejne obravnave se navedejo kraj in čas njene izvedbe, vabljeni in prisotni udeleženci ter opiše njen potek. Poleg podpisa udeleženca mora biti naveden datum tega podpisa. Podrobnejši način vodenja zapisnika mejne obravnave določi minister. (3) Zapisnik mejne obravnave podpišejo geodet, ki je vodil mejno obravnavo, in lastniki. Če ga kateri od lastnikov noče podpisati, geodet to dejstvo in razloge za odklonitev podpisa navede v zapisniku. Vanj se vpišejo tudi vse pripombe, ki jih dajo lastniki k poteku postopka mejne obravnave oziroma na zapisnik. Lastniki lahko podpišejo le prisotnost na mejni obravnavi.
⁴ Ta določa: (1) Zemljišče pod stavbo se v zemljiški kataster evidentira na zahtevo lastnika zemljišča, imetnika oziroma imetnice stavbne pravice (v nadaljnjem besedilu: imetnik stavbne pravice), ali investitorja oziroma investitorke gradnje (v nadaljnjem besedilu: investitor gradnje). Če na zemljišču stoji večstanovanjska stavba, lahko zahtevo za evidentiranje zemljišča pod stavbo vloži tudi lastnik oziroma lastnica stavbe ali dela stavbe (v nadaljnjem besedilu: lastnik stavbe ali dela stavbe), uporabnik oziroma uporabnica stavbe ali dela stavbe (v nadaljnjem besedilu: uporabnik stavbe ali dela stavbe) ali upravnik stavbe. (2) Zahtevi za evidentiranje zemljišča pod stavbo je treba priložiti elaborat za vpis zemljišča pod stavbo, ki ga izdela geodetsko podjetje. (3) Vlagatelj lahko hkrati vloži zahtevo za evidentiranje zemljišča pod stavbo in zahtevo, da se to zemljišče evidentira kot nova parcela. V tem primeru je treba zahtevama priložiti skupen elaborat, ki vsebuje sestavine elaborata za vpis zemljišča pod stavbo in elaborata parcelacije. (4) Če vlagatelj zahteva evidentiranje zemljišča pod stavbo, ki je v lasti enega lastnika, in ima stavba po določbah tega zakona en del stavbe, je treba zahtevi za evidentiranje zemljišča pod stavbo priložiti elaborat za evidentiranje stavbe, ki vsebuje sestavine elaborata za vpis zemljišča pod stavbo in sestavine elaborata za vpis stavbe v kataster stavb. Če vlagatelj hkrati zahteva tudi evidentiranje zemljišča pod stavbo kot nove parcele, se glede skupnega elaborata smiselno uporablja določba prejšnjega odstavka. (5) Sestavine elaborata za vpis zemljišča pod stavbo in elaborata za evidentiranje stavbe podrobneje določi minister.
⁵ Ta določa: (1) Geodetsko podjetje ali projektant mora v postopku izdelave elaborata za vpis stavbe v kataster stavb opraviti obravnavo in lastniku stavbe oziroma vsakega posameznega dela stavbe pokazati potek razdelitve delov stavb s primerjavo poteka v elaboratu in v naravi. (2) Glede vabljenja, obveščanja in vodenja obravnave se smiselno uporabljajo določbe 30. do 32. člena tega zakona.
⁶ (1) O obravnavi v postopku izdelave elaborata za vpis stavbe v kataster stavb se vodi zapisnik, ki je sestavni del elaborata za vpis stavbe v kataster stavb. (2) Zapisnik o obravnavi iz prejšnjega odstavka mora izkazati soglasje lastnika stavbe oziroma lastnikov vseh delov stavb, da podatki o stavbi, načrt stavbe, etažni načrt, podatkih o delih stavbe in o prostorih ter površini, ki so navedeni oziroma prikazani v elaboratu za vpis stavbe v kataster stavb, izkazujejo dejansko stanje stavbe in delov stavb v naravi. (3) Če je posameznik lastnik vseh delov stavbe, se namesto v zapisnik o obravnavi v obrazec K-0: ovitek elaborata vpiše njegova izjava, ki jo mora podpisati, da podatki izkazujejo dejansko stanje stavbe in delov stavb v naravi.
⁷ Glej 25. člen ZUS-1.