UPRS Sodba I U 369/2022-14

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zavrnil predlog tožnice za obnovo postopka, končanega z odločbo Zdravniške zbornice Slovenije št. 1101-233/2020-4 z dne 7. 10. 2020.

2V obrazložitvi odločbe je navedeno, da je z dokončno odločbo Zdravniške zbornice Slovenije z dne 7. 10. 2020 zbornica zavrnila zahtevek tožnice v zvezi s prijavo na specializacijo iz radiologije. V predmetni odločbi je bilo ugotovljeno, da je tožnica zbornici sicer predložila popolno prijavo na razpis za specializacijo iz radiologije, da pa zbornica razpolaga z zdravniškim spričevalom tožnice, iz katerega izhaja, da slednja trajno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za specializacijo iz radiologije in da je tovrstno zdravniško spričevalo trajno in ima neomejeno veljavnost ter ga ni več mogoče izpodbijati.

3Zdravniška zbornica je prejela predlog tožnice za obnovo postopka iz razloga po 1. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Svoj predlog je tožnica oprla na zdravniško spričevalo z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev po opravljenem predhodnem preventivnem zdravstvenem pregledu z dne 9. 12. 2010 za delo specializanta radiologije, ki ga je izdelala A. A., dr. med., specialistka medicine, dela, prometa in športa pri Zdravstvenemu domu B., iz katerega izhaja, da ima tožnica polno sposobnost za opravljanje dela specializanta iz radiologije. Tožnica je navedla, da navedeno zdravniško spričevalo izpodbija verodostojnost in aktualnost izvida mag. C. C., dr. med., in še dodatno dokazuje, da prvostopenjski organ ni imel razlogov za zaključek, da tožnica nima zdravstvene sposobnosti za delo na področju radiologije, še zlasti, ker ni izvedel predlaganega dokaza s postavitvijo novega izvedenca. Predloženo zdravniško spričevalo je tožnica uspela pridobiti dne 20. 10. 2020.

4Prvostopenjski organ je ugotovil, da je predlog za obnovo postopka popoln in pravočasen in da ga je podala upravičena oseba, ter da je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana in da je tožnica predlogu priložila dokaz, ki naj bi podpiral njene trditve. Vendar je prvostopenjski organ ugotovil, da predlog za obnovo postopka ne bi pripeljal do drugačne odločbe. Zdravniška zbornica je poleg vpogleda v predložena dokazila vpogledala tudi v lastne evidence. Čeprav razpis ni zahteval predložitve zdravniškega spričevala medicine dela, je podlaga, s katero specializacija ni bila odobrena, 18. člen Pravilnika o vrstah, vsebini, trajanja in poteku specializacij zdravnikov (v nadaljevanju Pravilnik), skladno s katerim je zbornica dolžna preveriti, ali obstajajo morebitni zdravstveni ali drugi zadržki za opravljanje specializacije. Zdravniška zbornica razpolaga z zdravniškim spričevalom, iz katerega izhaja, da je tožnica trajno nesposobna za opravljanje specializacije radiologije. Zdravniško spričevalo bi tožnica lahko izpodbijala le v pritožbi, ki je bila na voljo zoper izdano spričevalo, česar pa ni storila. S tem je zdravniško spričevalo dokončno in ga ni več mogoče izpodbijati.

5Pred izdajo izpodbijane odločbe je prvostopenjski organ tožnico seznanil z dejstvi in dokazi, ki so pomembni za odločitev v predmetnem postopku. Med njimi je med drugim tudi mnenje komisije o oceni izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za specializacijo, iz katerega izhaja, da A. A. kljub dejstvu, da je bila pooblaščena zdravnica zbornice, ne bi smela opraviti predhodnega preventivnega zdravniškega pregleda za delovno mesto specializanta radiologije, ker ni imela opravljenega usposabljanja za izvajalca zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev in potrdila o opravljanju takega dela, izdanega s strani Ministrstva za zdravje, medtem ko je zdravnica C. C. takšno potrdilo imela. Ker je zbornica že v razpisu iz leta 2010 razpolagala z dvema zdravniškima spričevaloma, ki sta bila nasprotujoči si, je postavila izvedenca, in sicer Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa pri UKC Ljubljana. Iz dodatnega mnenja izhaja, da kandidatka trajno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za specializacijo iz radiologije.

6Tožnica je v odgovoru na predložene dokaze navedla, da je bila A. A. zdravnica iz seznama pooblaščenih specialistov medicine dela, prometa in športa zbornice in da je zbornica šele naknadno ugotovila, da je njeno zdravstveno sposobnost ocenila zdravnica, ki za to ni bila pristojna. Po njenem mnenju bi morala zbornica v tem primeru odrediti nov pregled pri specialistu medicine dela, prometa in športa. Ni mogla avtomatično in proti volji tožnice pridobiti spričevala mag. C. C. in ga šteti za merodajnega.

7V zvezi s temi navedbami zbornica pripominja, da v kolikor pooblaščeni zdravnik medicine dela, prometa in športa ugotovi trajno neizpolnjevanje posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delovno mesto in se kandidat zoper tako mnenje ne pritoži, postane tako mnenje dokončno in po svoji naravi časovno neomejeno. Tožnica pa zoper zdravniško spričevalo mag. C. C. ni vložila zahteve za presojo ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev, ki ga omogoča Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih. Presojo ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo po opravljenem preventivnem zdravstvenem pregledu ima skladno z 17. členom Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev pravico zahtevati delavec in delodajalec. Res je, da je A. A. navedena kot pristojna za opravljanje predhodnih usmerjenih preventivnih pregledov, vendar se je kasneje izkazalo, da ne bi smela teh opravljati, saj ni izpolnjevala pogojev, kot jih določata Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti in Pravilnik o izvajanju zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev in zato s strani Ministrstva za zdravje ni bila pooblaščena za izvajanje zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev. Čeprav se v razpisu ni več zahtevalo potrdila o zdravstveni sposobnosti kandidatov, pa 18. člen Pravilnika izrecno določa, da zbornica kandidatu ne odobri specializacije, kadar ta sicer izpolnjuje pogoje za odobritev specializacije iz Pravilnika, vendar obstajajo zdravstveni ali drugi razlogi, ki bi mu onemogočali opravljanje specializacije. Zdravniške preglede za delovno mesto specializanta radiologije smejo opravljati le tisti zdravniki, ki imajo opravljeno usposabljanje za izvajalca zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev in katerim potrdilo o opravljanju takega dela izda Ministrstvo za zdravje. A. A. ni bila pooblaščena za izvajanje teh pregledov. Nadalje se prvostopenjski organ sklicuje na 24. člen Pravilnika o izvajanju zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev, ki med drugim v drugem odstavku določa, da minister, pristojen za zdravje, pooblasti zdravnike za opravljanje zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev. Zdravstveni nadzor lahko torej opravljajo le zdravstvene organizacije ali posamezniki, ki pridobijo ustrezno pooblastilo, pooblastilo pa pridobijo od Ministrstva za zdravje. Predlogu za obnovo postopka je tožnica predložila nov dokaz, pri čemer pa je zbornica ugotovila, da je to zdravniško spričevalo A. A., ki ne bi smela opravljati preventivnega zdravniškega pregleda za delovno mesto specializanta radiologije, ker ni imela opravljenega usposabljanja za izvajalca zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev in potrdila o opravljanju takega dela, izdanega s strani Ministrstva za zdravje, Uprave RS za varstvo pred sevanji. Takega dokaza zbornica ne more in ne sme upoštevati. Ker predlagani dokazi niso taki, da bi lahko pripeljali do drugačne odločbe, je zbornica predlog za obnovo postopka zavrnila.

8Tožnica se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožila, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil.

9Tožnica v tožbi navaja, da so po tem, ko je dobila odločbo o zavrnitvi specializacije, uslužbenke Zdravniške zbornice Slovenije predlagale, naj se raje prijavi na katerokoli drugo specializacijo, vendar je bil pogoj, da se mora odpovedati pritožbi zoper neodobritev kandidature za specializacijo iz radiologije. Tožnica se je kot prava neuka stranka tedaj pravici do pritožbe odpovedala. To izraža dvom v verodostojno izraženo voljo za odpoved pritožbi. Dejansko pa se z odpovedjo pritožbi ni strinjala.

10Nadalje v tožbi navaja, da je ovira, zaradi katere je mag. C. C. izdala negativno spričevalo, v tem, da naj ne bi pokazala zadostnih rezultatov na psihološkem testiranju, ki ga je izvajal psiholog in ne zdravnik s seznama izvajalcev Ministrstva za zdravje. V letu 2020 Zdravniška zbornica sploh ni več zahtevala zdravniških spričeval medicine dela kot pogoja za kandidaturo za specializacije. Tožnica ne more dokazati neaktualnosti mnenja mag. C. C., ker Zdravniška zbornica in tožena stranka nočeta postaviti novega izvedenca, ki bi presodil njeno trenutno zdravstveno sposobnost za specializacijo. Negativno spričevalo C. C. ne temelji na okoliščini, za katero bi bilo treba posebno znanje s področja varstva pred sevanji. C. C. nima večje usposobljenosti za presojo psihološke sposobnosti kandidatov kot A. A., saj sta obe specialistki medicine dela, prometa in športa. Poleg tega je bila A. A. na seznamu pooblaščenih zdravnikov za izvajanje zdravniških pregledov kandidatov za specializacijo, kar izhaja iz dopisa Zdravniške zbornice Slovenije z dne 9. 3. 2011. Tožena stranka je označila spričevalo A. A. kot vsebinsko neustrezno iz razloga, ker le-ta ni bila pooblaščena za izvajanje zdravstvenih pregledov za delavce, ki so oziroma bodo izpostavljeni sevanju. Poleg tega je tožnica priložila še mnenje prof. dr. med. D. D. iz Univerzitetne bolnišnice v E. z dne 22. 5. 2017, ki dodatno kaže na to, da spričevalo C. C. ni tako trdno in absolutno. Zdravniška zbornica teh dokazov ni štela kot zadostnih za ugotovitev, da spričevalo C. C. ne more biti več relevantno za razpis na specializacijo v letu 2020. Ti dokazi ustvarjajo zadosten dvom, zaradi katerega bi bilo treba v ponovljenem postopku postaviti novega izvedenca. S tem bi lahko prišlo do odločbe z drugačnim rezultatom.

11Nadalje tožnica še navaja, da gre za kršitev ustavno zagotovljene svobode dela, ki vsakomur zagotavlja dostop do vsakega dela pod enakimi pogoji. Pri razpisu Zdravniška zbornica Slovenije od protikandidatov ni zahtevala ne zdravniškega spričevala, ne dokazovanja neobstoja zdravstvenih zadržkov za specializacijo. S tem se je tožnica znašla v slabšem položaju glede na svoje konkurente. Poleg tega je bila diskriminirana na podlagi svoje narodnosti. Psihološki test je potekal v slovenskem jeziku, ki ga tožnica sicer obvlada na ravni C1, ki je zadostna za opravljanje zdravniške službe, ni pa stopnja rojenega govorca. Za slovenski jezik nima enake intuicije, kot za svoj materni jezik. Tožnica predlaga, naj sodišče odločbi odpravi in ju nadomesti z odločbo, s katero naj se obnova postopka dovoli in dopusti in izvede dokaz s spričevalom A. A. in se v obnovljenem postopku ugotovi, da izvid C. C. ni relevanten, ali pa se naj postavi novega izvedenca, ki bo presodil, ali je zadržek glede zdravstvene sposobnosti še aktualen. Poleg tega zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

12Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da se od tožnice ni zahtevalo, da se mora pravici do pritožbe odpovedati, ampak je želela le tožnici pomagati, da bi čim lažje zavarovala svoje pravice, kot to zahteva 7. člen ZUP. Nadalje tožena stranka navaja, da če se kandidat ne pritoži zoper oceno zdravstvene zmožnosti, postane tako mnenje dokončno in je po svoji naravi časovno neomejeno. Tožnica se zoper zdravniško spričevalo mag. C. C. ni pritožila oziroma ni vložila zahteve za presojo njene ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev. Iz tega je mogoče utemeljeno domnevati, da se je s tem molče strinjala in ga je vzela za verodostojnega. Hkrati se je s tem strinjala tudi z načinom, kako je bil izveden zdravniški pregled. Presojo ocene izpolnjevanja zdravstvenih zahtev pa lahko zahtevata le delavec in delodajalec. Res je, da je bila A. A. navedena kot pristojna za opravljanje predhodnih usmerjenih preventivnih pregledov, vendar se je kasneje izkazalo, da takega pregleda ne bi smela opravljati, ker ni izpolnjevala pogojev, ki jih določata Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti in Pravilnik o izvajanju zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev. A. A. pa ni bila pooblaščena za izvajanje zdravstvenih pregledov za delavce, ki so oziroma bodo izpostavljeni sevanju, kar je tudi vedela in bi morala tožnico na to opozoriti. Njeno potrdilo je zaradi tega neveljavno. Prvostopenjski organ je upravičeno vpogledal v podatek o zdravstveni zmožnosti tožnice, saj iz 18. člena Pravilnika izrecno izhaja, da zbornica kandidatu ne odobri specializacije, kadar ta sicer izpolnjuje pogoje za odobritev specializacije, vendar obstajajo zdravstveni ali drugi razlogi, ki bi mu onemogočali opravljanje specializacije. Specializanti opravijo zdravniški pregled pred zaposlitvijo pri delodajalcu, ki je v odločbi določen za čas trajanja specializacije. Zbornica je odločala na podlagi dejstva, ki je bilo v letu 2009 ugotovljeno, da je tožnica za opravljanje specializacije iz radiologije trajno nesposobna. Mnenje D. D. pa nima narave zdravniškega spričevala, temveč gre zgolj za mnenje oziroma priporočilo. Glede očitkov o diskriminaciji pa tožena stranka poudarja, da je imela tožnica v letu 2009 možnost zahtevati presojo ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev, česar pa ni storila. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka:

13Tožba ni utemeljena.

14Izpodbijana odločba temelji na določbi tretjega odstavka 267. člena ZUP, iz katerega izhaja, da pristojni organ zavrne predlog za obnovo postopka, če so pogoji iz prvega odstavka tega člena sicer izpolnjeni, vendar pa so okoliščine oziroma dokazi, ki se navajajo kot razlog za obnovo, taki, da ne bi pripeljali do drugačne odločbe. Glede navedenih razlogov za zavrnitev predloga za obnovo postopka sodišče sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe, zato skladno z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev prvostopenjskega organa. Sodišče zgolj poudarja, da je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da tudi zdravniško spričevalo A. A. ne bi moglo vplivati na prvotno odločitev, saj Zdravniška zbornica Slovenije razpolaga z zdravniškim spričevalom, iz katerega izhaja, da je tožnica trajno nesposobna za opravljanje specializacije radiologije. Tega zdravniškega spričevala pa tožnica ni izpodbijala z zahtevo za presojo ocene in je s tem postalo dokončno. Spričevala A. A. pa ni bilo mogoče upoštevati, ker po ugotovitvah tožene stranke ne bi smela opravljati tovrstnih pregledov, ker ni izpolnjevala pogojev, kot jih določata Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti in Pravilnik o izvajanju zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev in zato s strani Ministrstva za zdravje ni bila pooblaščena za izvajanje zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev, saj smejo zdravniške preglede za delovno mesto specializanta radiologije opravljati le tisti zdravniki, ki imajo opravljeno usposabljanje za izvajalca zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev in katerim potrdilo o opravljanju takega dela izda Ministrstvo za zdravje, A. A. pa ni bila pooblaščena za izvajanje teh pregledov. Pravilno je bilo ugotovljeno, da lahko zdravstveni nadzor opravljajo le zdravstvene organizacije ali posamezniki, ki pridobijo ustrezno pooblastilo, pooblastilo pa pridobijo od Ministrstva za zdravje, kot to določa 24. člen Pravilnika o izvajanju zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev. Torej k predlogu za obnovo postopka predložen nov dokaz - zdravniško spričevalo A. A. - se iz navedenih razlogov ne more in ne sme upoštevati in zato ni tak, da bi lahko privedel do drugačne odločbe.

15V zvezi s tožbeno navedbo, da se je tožnica zaradi pravne neukosti odpovedala pravici do pritožbe zoper odločbo, s katero ni bilo ugodeno njeni vlogi za specializacijo, sodišče pojasnjuje, da navedena odločba ni predmet tega upravnega spora, temveč je to odločba, s katero je bila zavrnjena zahteva za obnovo postopka. Iz navedenega razloga so te tožbene navedbe nerelevantne za ta upravni spor.

16Glede tožbenih navedb, da je bil razlog za negativno zdravniško spričevalo C. C. rezultat psihološkega testiranja, sodišče meni, da se domneva, da se je s takim načinom pregleda tožnica molče strinjala, saj ni zahtevala presoje ocene, kot ji to omogoča prvi in drugi odstavek 17. člena Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev.

17V zvezi s tožbeno navedbo, da se na razpisu iz leta 2020 ni več zahtevalo zdravniških spričeval medicine dela kot pogoja za kandidaturo za specializacije, sodišče pojasnjuje, da je po 18. členu Pravilnika eden od pogojev, da se kandidatu odobri specializacija, da ni zdravstvenih zadržkov. V 4. alineji prvega odstavka 18. člena Pravilnika je namreč določeno, da se kandidatu ne odobri specializacije tudi, kadar ta sicer izpolnjuje pogoje za odobritev specializacije iz tega pravilnika, vendar obstajajo zdravstveni ali drugi razlogi, ki bi mu onemogočali opravljanje specializacije. Zdravstvena zmožnost je torej pogoj za odobritev specializacije. Ta tožbena navedba zato ne vpliva na pravilnost odločitve prvostopenjskega organa. Sodišče zato ne pritrjuje tožbeni navedbi, da če tožnica ne bi kandidirala že na razpisih iz leta 2009 in leta 2010, do zavrnitve v letu 2020 ne bi prišlo, saj je zdravstvena zmožnost še vedno pogoj za specializacijo.

18Sodišče tudi ne pritrjuje tožbenim navedbam, da naj bi bila tožnica diskriminatorno obravnavana. Kot je bilo že pojasnjeno, za vse kandidate velja, da zanje ne smejo biti podani skladno s 4. alinejo prvega odstavka 18. člena Pravilnika zdravstveni ali drugi razlogi, ki bi kandidatu onemogočali opravljanje specializacije. Torej za vse kandidate velja enak pogoj ne glede na to, na kateri razpis bi se prijavili. Prav tako so neutemeljene tožbene navedbe, da naj bi bila tožnica diskriminirana zaradi slabšega razumevanja slovenskega jezika, zaradi česar naj bi slabše opravila psihološki test. Kot je bilo že pojasnjeno, tožnica zoper oceno svoje zdravstvene zmožnosti ni vložila zahteve za presojo te ocene, kot ji to omogoča prvi odstavek 17. člena Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev. Ocena je s tem postala dokončna in je po tolikšnem času ne more izpodbijati v tem postopku.

19Ker je iz navedenih razlogov odločitev prvostopenjskega organa pravilna, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.

20Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker sta se obe stranki v skladu z 279.a členom Zakona o pravdnem postopku glavni obravnavi odpovedali.

K točki II izreka:

21Skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne, zato je bilo odločeno tako, kot je navedeno pod točko II izreka sodbe.