VSRS Sklep II DoR 36/2025

Predlog se zavrže.

1Toženec je bil v kazenskem postopku obsojen zaradi spolnega nasilja nad tožnico. Tožnica je nato v pravdi zahtevala odškodnino za telesne bolečine in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem, za strah, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, za duševne bolečine zaradi izgube otroka in za duševne bolečine zaradi kršitve dostojanstva.

2Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo plačilo 22.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 12. 2019 dalje. Višji tožbeni zahtevek za plačilo še 18.000 EUR je zavrnilo.

3Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženčevo pritožbo zoper ugodilni del sodbe in v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4Toženec je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložil predlog za dopustitev revizije. Predlaga, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede štirih vprašanj.

5Predlog ni popoln.

6Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 367.a členu določa, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse. Skladno s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP mora predlagatelj v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

7Navedene zahteve, ki so do strank stroge, niso namenjene same sebi, marveč je njihovo spoštovanje nujno za zagotovitev precedenčne vloge Vrhovnega sodišča. Stroga zakonska zahteva po drugi strani ni nepremostljiva niti ne težko premostljiva, saj ZPP za zastopanje pred Vrhovnim sodiščem (vključno s postopkom za dopustitev revizije) predpisuje obvezno zastopanje po odvetniku (četrti odstavek 86. člena ZPP). Odvetnikom ta naloga ne bi smela biti nerešljiva.¹

8Obravnavani predlog za dopustitev revizije zahtev, ki jih določa četrti odstavek 367.b člena ZPP, ne izpolnjuje. Obstoja sodne prakse, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnosti sodne prakse ne izkaže. Ne sklicuje se na nobeno odločbo višjega ali Vrhovnega sodišča. Pravzaprav niti ne zatrjuje, da bi šlo za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ali za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni (še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna), ali za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna (367.a člen ZPP). Tako sploh ne navede okoliščin, ki bi kazale na pomembnost postavljenih vprašanj, torej na pomembnost odločanja Vrhovnega sodišča z vidika doprinosa dopuščene revizije k razvoju sodne prakse ali enotni uporabi prava, ki presega pomen konkretne zadeve.²

9Glede na navedeno je predlog nepopoln, zato ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

10Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ Tako Vrhovno sodišče v sklepih II DoR 189/2017, II DoR 185/2022, II DoR 503/2023, II DoR 154/2024, II DoR 343/2024.
² Tako tudi sklep III DoR 60/2022.