VSK Sodba Cpg 17/2025

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje najprej ugotovilo, da obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke po tožbi v višini 35.518,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 2. 2. 2023 dalje do plačila, prav tako pa je ugotovilo, da obstoji terjatev tožene stranke do tožeče stranke po tožbi v istem znesku, spričo česar je zaradi pobota tožbeni zahtevek po tožbi zavrnilo. Poleg tega je sodišče prve stopnje odločilo, da mora tožena stranka po nasprotni tožbi plačati tožeči stranki po nasprotni tožbi 58.205,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 8. 2022 dalje do plačila, vse v roku 15 dni od prejema sodbe. Tožeča stranka po tožbi oziroma tožena stranka po nasprotni tožbi je dolžna plačati nasprotni stranki tudi vse stroške postopka.

2Zoper to sodbo se je pritožila tožeča stranka po tožbi in tožena stranka po nasprotni tožbi po svoji pooblaščenki, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov, pri čemer je predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku po tožbi in zavrne tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, podrejeno pa, da razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi opozarja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, kdo odgovarja za reklamacije. A. d.o.o. se je za dobavo spornega blaga dogovoril z družbo B. d.o.o., C. d.o.o. pa je bil zgolj posrednik. Tožena stranka po tožbi ni predložila nobenega dokaza glede slabše kvalitete blaga. Reklamacije so urejali zgolj zaradi carine, kar je potrdila tudi priča tožene stranke po tožbi. Kraj dostave blaga je bil Prestranek. Tožeča stranka po tožbi ne sme odgovarjati za to, da je tožena stranka po tožbi poslala blago naprej železarni D. To ni bilo poslovno razmerje tožeče stranke po tožbi. Glede zneskov reklamacije, je sodišče prve stopnje tudi napačno izračunalo zneske, saj je toženi stranki po tožbi priznalo preveč, ker je napravilo napačen izračun. Izračuna se ne da preveriti. Sodišče prve stopnje je samovoljno določilo zakonske zamudne obresti pri vseh zneskih, pri čemer v tej zvezi tudi ni obrazložilo svoje odločitve. Sodišče prve stopnje je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka tudi zato, ker ni vročilo tožeči stranki po tožbi prepisa zvočnega posnetka naroka pred izdajo sodbe, na katerega se je oprlo pri izdaji sodbe. Pritožnik je po prejemu prepisa zvočnega posnetka podal pripombe, o katerih je bilo odločeno s sklepom, ki je bil izdan po izdaji izpodbijane sodbe. Sodišče ni navedlo, kdaj in kako so bili izpolnjeni pogoji za pobot terjatev. Tožeča stranka po tožbi je nastopala zgolj kot formalna prodajalka. Ni bila lastnica blaga v stvarnopravnem pomenu. Za napake na blagu ni bila odgovorna. Posel se je izvedel preko tožeče stranke po tožbi, ker je imela izvozno dovoljenje za izvoz železa iz Republike Srbije. Neustrezno kvaliteto blaga v Italijo je odšel pogledat zakoniti zastopnik družbe B. d.o.o. A. A., ne pa tudi zakoniti zastopnik tožeče stranke po tožbi. Sodišče ni presojalo, če je šlo med strankama dejansko za drugo razmerje. Družba B. d.o.o. je prevzela odgovornost za skladnost in količinsko ustreznost blaga. Dejstvo je, da je šlo za odpadno železo, nikjer pa tožeča stranka po tožbi ni jamčila kakovosti železa toženi stranki. Tožeča stranka po nasprotni tožbi je svoj zahtevek po nasprotni tožbi uveljavljala prepozno. Znesek reklamacije 16.439,60 EUR se nanaša na razliko med avansnim plačilom in izdanim računom. Tožena stranka po tožbi za manjvrednost ni predložila nobenega verodostojnega obračuna, ne glede teže in ne glede kvalitete. Glede listin "credit note" številka 48 in 49/2022, ki se nahajata v spisu, pritožnica pojasnjuje, da s tem ni priznala zahtevkov tožene stranke po tožbi iz naslova reklamacij in povrnitve kupnine, temveč jih je izdala zgolj za carinske namene, kar je izpovedal zakoniti zastopnik tožeče stranke po tožbi in priča B. B. Dejstvo, da je tožena stranka po tožbi te terjatve vnesla v svoje poslovne knjige, ne more vplivati na obstoj teh terjatev. Med strankama je bilo dogovorjeno, da se blago dobavi v Prestranek, ne pa v železarno D. v Italijo. Tožena stranka po tožbi je bila dolžna blago pregledati v Prestranku. Tožena stranka po tožbi je prodala blago drugi železarni in do reklamacij ni prišlo, kar bi lahko storila tudi že od samega začetka. Tožena stranka po tožbi je dolžna sama kriti stroške, ki so ji v tej zvezi nastali. Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj mora tožeča stranka po tožbi nositi odgovornost za to, da je tožena stranka železo prodala železarni D., ki je blago zavrnila. Ni podana vzročna zveza. Niso resnične navedbe C. C., da naj bi na ogledu A. A. priznal napake na kvaliteti blaga. A. A. ni bil zaposlen pri tožeči stranki po tožbi. Tožeča stranka po tožbi napak nikoli ni priznala. Znižanje cene blaga je tožena stranka po tožbi določila samovoljno. Sodišče ni nikjer obrazložilo, katere pravne predpise je pri pravici do odškodnine uporabilo. Pritožba opozarja na predvidljivost škode, ki v konkretnem primeru ni bila upoštevana. V sodbi niso navedeni pogoji, ki bi morali biti izpolnjeni za pobot terjatev. Sodba je v tem delu sama s seboj v nasprotju. Zapisnika o prevodu zadnjega naroka za glavno obravnavo se ne da preizkusiti. Sploh ni točno navedeno, kaj je tolmačka prevedla pri celotnem zaslišanju tožeče stranke po tožbi. Enako velja tudi za zaslišanje prič D. D. in E.E. Prepis zvočnega posnetka je bil izdan v nasprotju s četrtim odstavkom 125.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

3Tožena stranka po tožbi in tožeča stranka po nasprotni tožbi je po svojem pooblaščencu podala obrazložen odgovor na pritožbo in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

4Pritožba tožeče stranke po tožbi in tožene stranke po nasprotni tožbi ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno in popolno ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem prav tako ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka; niti take, na katere opozarja obravnavana pritožba, niti take, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Glede prepisa zvočnega posnetka v zvezi z zadnjim narokom za glavno obravnavo pritožbeno sodišče ugotavlja, da ta prepis tožeči stranki po tožbi ni bil vročen pravočasno in pred izdajo sodbe. Vendar pa v tej zvezi ni bila kršena pravica te stranke do izjave, saj se je sodišče prve stopnje v sklepu z dne 22. 11. 2024 opredelilo do vseh pripomb tožeče stranke po tožbi v zvezi s prepisom zvočnega posnetka z dne 17. 7. 2024. V tej zvezi je sodišče prve stopnje v točki I izreka sklepa z dne 22. 11. 2024 izdalo tudi določene popravke. Kar pa zadeva pritožbeno kritiko v tej zvezi, pritožbeno sodišče posebej ugotavlja, da pritožbena kritika v tej zvezi sploh ni na mestu, upoštevaje ob tem, da eventualna zatrjevana procesna kršitev ni takšne narave, da bi lahko kakorkoli vplivala na pravilnost in zakonitost izdane sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).

6Pravdni stranki sta 8. 9. 2021 sklenili prodajno pogodbo¹, na podlagi katere se je tožeča stranka po tožbi in tožena stranka po nasprotni tožbi (v nadaljevanju tožnik) zavezala, da bo v obdobju od 8. 9. 2021 do 8. 9. 2022 kot prodajalec dobavljala toženi stranki po tožbi in tožeči stranki po nasprotni tožbi (v nadaljevanju toženec) odpadno železo iz Republike Srbije, ki ga bo toženec kot kupec uvažal najprej v Republiko Slovenijo in nato prodal naprej v železarno v Republiki Italiji. Nobenega dvoma v postopku na prvi stopnji namreč ni bilo, da je bilo tožniku znano, da bo končni odjemalec odpadnega železa železarna v Republiki Italiji, upoštevaje ob tem, da obravnavana dobava odpadnega železa ni bila prva dobava, ki sta jo v okviru omenjene okvirne prodajne pogodbe izvedli pravdni stranki.

7Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik na podlagi računa številka 33/2022 z dne 15. 4. 2022 prodal tožencu odpadno železo v količini 1.051.660 kg za prodajno ceno 462.730,40 EUR (faktura v prilogi B8 in A20). To blago je bilo odpremljeno iz Republike Srbije in je bilo naloženo v 22 železniških vagonov ter je bilo z železnico prepeljano v pogodbeno določen namembni kraj Prestranek v Republiki Sloveniji. Tamkaj je bilo 21. 4. 2022 opravljeno tehtanje omenjenih vagonov², pri čemer je bilo ugotovljeno, da znaša količina odpadnega železa nekaj manj od pogodbeno dogovorjene količine, to je 1.041.220 kg (poročilo o tehtanju - priloga B21). V tej zvezi je toženec tožniku 13. 5. 2022 poslal tudi obvestilo, da ga bremeni zaradi razlike v teži za znesek 4.593,60 EUR (priloga A32). Prav tako v obravnavanem primeru ni bilo nobenega dvoma o tem, da je toženec tožniku za obravnavano dobavo odpadnega železa po omenjenem računu 28. 4. 2022 plačal kupnino v znesku 441.697,20 EUR (priloga B2). Iz omenjenega računa (priloga 4) je tudi jasno razvidno, da sta pravdni stranki za obravnavano dobavo odpadnega železa dogovorili trgovinsko klavzulo E., kar pomeni, da je bil dogovorjen kraj dobave blaga v skladišču v Smederevem, ki je tudi točka prehoda stroškov in nevarnosti, pri čemer je bil kupec odtlej dolžan opraviti tudi vse izvozne oziroma uvozne formalnosti.

8Toženec je omenjeno blago (v 22 železniških vagonih) prodal železarni D. (F. s.p.a.), ki pa je po raztovoru blaga iz petih železniških vagonov (dopis z dne 9. 5. 2022) notificirala stvarne napake na blagu in uveljavljala reklamacijo na račun kvalitete blaga (znižanje cene) v vrednosti 30.038,50 EUR, dobavo po ostalih 17 železniških vagonih pa je ta železarna zavrnila. Toženi stranki so zaradi tega nastali stroški za prevoz teh vagonov nazaj v Prestranek (račun prevoznika v prilogi B14) v višini 11.837,14 EUR in stroški prekladanja odpadnega železa v višini 12.044,55 EUR³.

9Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da je toženec (zaradi vseh teh opisanih dogodkov, ki se nanašajo na reklamacijo računa 33/2022) izdal knjižno obvestilo številka 00392/22 z dne 24. 8. 2022 (priloga B16, A9), s katerim je pozval tožnika, naj zmanjša izdano fakturo za reklamirani znesek 93.724,49 EUR. V tej zvezi je toženec 25. 5. 2022 sestavil tudi specificiran obračun omenjene reklamacije (priloga B15, 8), nakar je tožnik 31. 8. 2022 izdal potrdilo 01/2022, s katerim je izjavil, da sprejema znesek po knjiženju toženca z dne 24. 8. 2022 v znesku 93.724,49 EUR in v zvezi z računom 33/22 z dne 15. 4. 2022 (priloga B17). Prav tako je tožnik v tej zvezi 31. 8. 2022 izdal dve obvestili o dobropisu (v prilogi B9, B10), s katerima je pristal na znižanje računa 33/2022 za znesek 4.593,60 EUR na račun manjše količine blaga in za znesek 16.439,60 EUR zaradi razlike v kvaliteti blaga po omenjenem računu.

10Konvencija združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (v nadaljevanju CISG) se uporablja, če imata stranki sedeža v različnih državah (člen 1/1 CISG). Konvencija se uporablja neposredno, to je na podlagi avtonomnih predpostavk uporabe, če imata stranki sedeža v državah, ki sta pogodbenici konvencije (v državi članici). Republika Srbija in Republika Slovenija sta državi članici konvencije, zato je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno uporabilo materialno pravo, ko je prodajno pravno razmerje presojalo po določbah CISG. Prvi stavek člena 4 CISG sicer omejuje področje veljave enotnega prodajnega prava na pravila o sklenitvi pogodbe in iz tega izhajajočih pravic in obveznosti prodajalca in kupca. Vprašanja zunaj področja, ki ga ureja konvencija, pa se ravnajo po (internem) nacionalnem pravu, na katero napotujejo kolizijska pravila foruma⁴.

11Tožnik je ves čas v postopku trdil, da je prodajno pogodbo s tožencem sklenil zgolj kot posrednik srbske družbe B. d.o.o., in sicer je tožnik zgolj navzven (formalno) nastopal kot kupec blaga (v razmerju do prodajalca B. d.o.o.), oziroma nato kot prodajalec blaga (v razmerju do toženca). V resnici pa naj bi bil tožnik v obravnavanem prodajnem razmerju zgolj posrednik pravega prodajalca družbe B. d.o.o., ki v tej vlogi ni mogla nastopati, ker ni razpolagala z izvoznim dovoljenjem za izvoz odpadnega železa iz Republike Srbije v države EU. Tožnik pa je v Republiki Srbiji takšno dovoljenje imel.

12Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila v obravnavani zadevi prodajna pogodba sklenjena. Posrednik, ki nastopa na račun drugega, pa ne sklepa poslov zanj, pač pa zgolj išče kliente, ki bodo sklepali posle s samim naročiteljem⁵. Drugačna pa je pravna situacija po komisijski pogodbi, saj je komisionar upravičen sklepati posle v svojem imenu in za komitentov račun (primerjaj 788. člen OZ ali 711. člen ZOR). Vendar pa v obravnavani zadevi tožnik ni nastopal kot komisionar (v svojem imenu in za račun prodajalca B. d.o.o.), temveč je nastopal v neposredni vlogi prodajalca blaga. Takšna pravna položaja pogodbenih strank pa nista veljala le v očeh drugih, temveč tudi zanje same, upoštevaje ob tem, da družba B. d.o.o. pravno gledano niti ni mogla (ker ni imela izvoznega dovoljenja po srbskem pravu) samostojno prodajati odpadlega železa v države EU. Zaradi tega je tožnik lahko sklenil prodajno pogodbo s tožencem le v svojem imenu in za svoj račun, pa čeprav (tudi) v poslovnem interesu družbe B. d.o.o., ki je ostala v ozadju in se ni pojavljala kot upravičenec ali zavezanec iz prodajne pogodbe. Iz teh razlogov je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je razmerje med tožnikom in družbo B. d.o.o. stvar njunega notranjega razmerja, ki ne more vplivati na obravnavano pravno razmerje med pravdnima strankama. Tožeča stranka je kot prodajalec prevzela odgovornost za pravilno izpolnitev obveznosti, pri čemer tudi jamčevalne in odškodninske sankcije, nastale zaradi kršitve prodajne pogodbe, bremenijo tožnika kot prodajalca blaga. V tej zvezi je ključnega pomena obligacijsko pravno razmerje, ne pa okoliščina⁶, kdo je bil lastnik blaga v stvarnopravnem pomenu. Z izročitvijo blaga v Prestranku pa je toženec po slovenskem pravu (lex rei sitae) pridobil lastninsko pravico na spornem odpadnem železu.

13Drugi odsek II poglavja III dela konvencije določa predpostavke skladnosti blaga s pogodbo ter dolžnosti, ki jih mora izpolniti kupec, da ohrani svoje pravice. Med odstopanja od skladnosti s pogodbo ne spadajo le stvarne napake, temveč tudi količinska odstopanja (člen 35/1 CISG). Zakonski standard skladnosti s pogodbo je primernost blaga za običajno uporabo istovrstnega blaga (35. člen 35/2 CISG). Običajna uporaba blaga iste vrste se določa glede na mnenje v prometu. V konkretnem primeru gre za to, ali je vsebovalo dobavljeno železo rjo (železov oksid). Rja namreč pomeni površinsko oksidativno poškodbo železa (korozija)⁷. Po konvenciji mora kupec grajati napake v primernem roku (38. do 40. člen in 44. člen CISG), pri čemer pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je toženec količinske napake grajal takoj po tehtanju 22 železniških vagonov v Prestranku, kakovostne napake pa takoj po znižanju cene za blago v petih iztovorjenih vagonih v Italiji (Osoppo) s strani italijanske železarne D. oziroma takoj po zavrnitvi sprejema blaga iz preostalih 17 železniških vagonov v Italiji (Osoppo) s strani italijanske železarne D. V obravnavanem primeru je bil kakovostni pregled blaga gospodarsko gledano mogoč šele, ko je končni odjemalec odprl železniške vagone in s tem dobil vpogled v samo blago. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je rok za kakovosten pregled blaga začel teči šele, ko je blago prispelo k italijanskemu končnemu odjemalcu.

14Pri dobavi blaga, ki ni v skladu s pogodbo, ima kupec po 50. členu CISG pravico do znižanja kupnine. Kupec ima pravico, da zniža kupnino v razmerju med vrednostjo stvari z napako in vrednostjo stvari brez napake. Če prodajalec ne izpolni katerekoli svoje obveznosti, ki jo ima na podlagi pogodbe ali konvencije, pa lahko kupec zahteva tudi odškodnino, predvideno v 34. do 77. členu CISG (člen 45/1, b CISG). Odškodnina je omejena z načelom predvidljivosti. Upnik, prizadet zaradi kršitve pogodbe, je namreč v okviru odškodninskega zahtevka omejen na škodo, ki jo je stranka, ki je kršila pogodbo, v trenutku sklenitve pogodbe glede na okoliščine, ki so ji bile znane ali bi ji morale biti znane, lahko predvidela kot možno posledico kršitve pogodbe. Odškodnina tretjim v obliki znižanja dogovorjene cene in (v razmerju s tretjim) pogodbeno nedogovorjeni transportni stroški in stroški razkladanja po oceni pritožbenega sodišča predstavljajo takšno obliko predvidljive (glede na opisane okoliščine primera) materialne škode, ki jo je dolžna tožnica zaradi dobave stvari z napako povrniti toženki.

15Kar zadeva količinsko stvarno napako na dobavljenem blagu, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da bi moral tožnik tožencu dobaviti 1.051.660 kg odpadlega železa (po računu 33/2022 z dne 15. 4. 2022), dobavil pa ga je 1.041.220 kg (v poročilu železnice o tehtanju v Pristranku - priloga B21). V tej zvezi je toženec tožniku 13. 5. 2022 poslal tudi obvestilo, da ga zaradi razlike v teži bremeni za znesek 4.593,60 EUR (priloga A32). Navsezadnje je tožnik v tej zvezi izdal tudi "credit note" številka 48/2022 z izjavo, da pristaja na znižanje terjatve po računu 33/2022 z dne 13. 5. 2022 za znesek 4.593,60 EUR. Znižanje kupnine za ta znesek (zaradi količinske napake⁸) je razviden tudi iz specificiranega obračuna toženca z dne 25. 5. 2022, kar vse je z izrecno izjavo potrdil tudi tožnik v izjavi z dne 24. 8. 2022 (priloga B17).

16Sodišče prve stopnje je prav tako pravilno ugotovilo, da je bilo dobavljeno odpadno železo obremenjeno s kakovostno stvarno napako, ker je vsebovalo železov oksid (rja), ki predstavlja površinsko oksidativno poškodbo železa.

17Tožeča stranka je na račun kvalitete blaga izdala "credit note" 49/2022 v znesku 16.439,60 EUR, spričo česar se je znesek po računu 33/2022 (skupaj z dobropisom na količinsko napako v višini 4.593,60 EUR) znižal z zneska 462.730,00 EUR na znesek 441.697,20 EUR, kolikor je tožena stranka tudi plačala tožeči stranki za obravnavano dobavo odpadnega železa. Znesek 16.493,60 EUR predstavlja razliko med avansnim plačilom in fakturo (izpoved direktorja tožene stranke), pri čemer tej uskladitvi tožeča stranka sploh ni nasprotovala (izpovedi direktorja tožeče stranke).

18Tožena stranka je na račun slabše kvalitete blaga pri 17 železniških vagonih (802.970 kg) znižala ceno za 0,07 EUR/kg⁹, torej skupaj za znesek 297.098,90 EUR, pri dobavljenem železu v železarno D. (pet vagonov v obsegu 238.250 kg) pa je ostala pri ceni 0,44 EUR/kg, upoštevaje ob tem omenjeni kakovostni dobropis v višini 16.439,60 EUR. Skupna vrednost blaga z napako tako znaša 401.928,90 EUR, znižano dodatno za škodo v višini 30.038,50 EUR (znižanje cene s strani železarne D. za pet vagonov odpadnega železa) ter za stroške voznine za 17 vagonov na relaciji Osoppo - Pivka v višini 11.873,14 EUR in za stroške prekladanja za 17 vagonov v Prestranku v višini 12.044,50 EUR. Skupaj torej 347.972,71 EUR, kar pomeni, da je tožena stranka upravičena do povračila zneska 93.724,49 EUR (obračun z dne 25. 5. 2022 v prilogi B15, obvestilo z dne 24. 8. 2022 v prilogi B16).

19Tožeča stranka je poleg tega tudi podala izjavo (potrdilo 1/2022 z dne 31. 8. 2022 - priloga A17, B17), da ta znesek iz dobropisa (v povezavi z računom 33/2022 z dne 15. 4. 2022) sprejema, kar sta potrdila na zaslišanju tudi oba direktorja pravdnih strank. Direktor tožeče stranke je sicer izpovedal, da je omenjeno izjavo o sprejemu podal zaradi carinskih razlogov (zaradi znižanja carinske osnove in v tej povezavi vrnitve preplačane carine, do česar pa ni prišlo), kar pa je glede na običajno poslovno prakso docela neprepričljivo, upoštevaje ob tem, da tudi iz ostalega procesnega gradiva (izpoved direktorja tožene stranke, izpovedbe prič D.D., E.E. in B.B.) jasno izhaja, da je v zvezi z dobropisom v višini 93.724,49 EUR obstajal usklajen dogovor med pravdnima strankama (sestanek v Sremski Mitrovici, ki so se ga udeležili vsi udeleženci konec avgusta 2022).

20Iz teh razlogov je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini 35.518,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 2. 2023 (zapadla terjatev tožeče stranke), poleg tega pa obstoji tudi terjatev tožene stranke do tožeče stranke v višini 35.518,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 2. 2023 dalje¹⁰, spričo česar je zaradi pobota tožbeni zahtevek po tožbi utemeljeno zavrnilo.

21Prav tako je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi v višini 58.205,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 8. 2022 dalje (zapadlost terjatve je bila ugotovljena glede na sestanek v Sremski Mitrovici, ko je bila tožeča stranka z omenjeno terjatvijo seznanjena).

22Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke po tožbi in tožene stranke po nasprotni tožbi zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

23Tožeča stranka po tožbi oziroma tožena stranka po nasprotni tožbi s pritožbo ni uspela, tožena stranka po tožbi in tožeča stranka po nasprotni tožbi pa v okviru odgovora na pritožbo pravdnih stroškov ni konkretno specificirala, spričo česar je pritožbeno sodišče odločilo, da nosita pravdni stranki vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ Priloga B2, A16.
² Opravljena je bila zgolj količinska kontrola, ne pa tudi kontrola kvalitete, saj je bilo blago ves čas zaprto v železniških vagonih.
³ Med strankama ni bilo nobenega spora, da je toženka nato preostalo odpadno železo prodala drugi železarni v Italiji.
⁴ 19. in 20. člen Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku - ZMZPP.
⁵ 837. člen Obligacijskega zakonika (OZ). Enako tudi 813. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki v skorajda isti vsebini velja tudi v okviru srbskega pravnega prostora.
⁶ Tožnik v postopku tudi ni dokazal, da ni bil lastnik blaga ob izročitvi v Sloveniji, upoštevaje ob tem, da je v Srbiji blago odkupil od družbe B. d.o.o.
⁷ Izpoved direktorja tožene stranke.
⁸ (1.051.660 kg železa - 1.041.220 kg železa) x 0,44 EUR/kg = 4.593,60 EUR.
⁹ Po računu 33/2022 je znašala cena 0,44 EUR/kg, po obračunu reklamacije pa 0,37 EUR/kg.
¹⁰ V tej zvezi sodišče prve stopnje upravičeno (glede na naravo pobotnega ugovora) ni upoštevalo natečenih zakonskih zamudnih obresti od omenjene glavnice za čas od 24. 8. 2022 do 2. 2. 2023.