UPRS Delna sodba in sklep I U 174/2020-37

I. Prekinjeni postopek se nadaljuje.

II. Tožbi se delno ugodi. Odločba Ministrstva za finance št. DT-499-21-172/2018-3 z dne 19. 12. 2019 se odpravi v delu, ki se nanaša na odmero obresti po 95. členu ZDavP-2, in se zadeva v tem obsegu vrne toženi stranki v ponovni postopek.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju davčni organ) je v postopku ponovljenega davčnega inšpekcijskega nadzora po sodbi Upravnega sodišča I U 903/2016 z dne 5. 12. 2017 s prvostopenjsko odločbo tožnici odmerila davek po petem odstavku 68. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP‑2) za obdobje od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2010.

2Ministrstvo za finance je z določbo z dne 19. 12. 2019 pritožbi delno ugodilo in odločbo davčnega organa spremenilo tako, da je odmerilo davek, obračunan po petem odstavku 68. člena ZDavP-2, od osnove 61.312,50 EUR po stopnji 34,33 % v znesku 21.048,58 EUR in pripadajoče obresti, obračunane od poteka roka za plačilo dne 3. 6. 2011 do dneva plačila 26. 11. 2014 po stopnji 7 % v znesku 5.138,74 EUR. Ob tem je ugotovilo, da je tožnica odmerjeni davek in obresti v skupnem znesku 43.731,33 EUR že plačala,¹ zato so ji bile vrnjene preveč plačane davčne obveznosti v višini 17.544,01 EUR z zamudnimi obrestmi od dneva posameznega plačila do dneva vračila. V ostalem je pritožbo zavrnilo.

K I. točki izreka

3Sodišče je z delno sodbo in sklepom I U 174/2020-35 z dne 24. 1. 2023 tožbo zavrnilo v delu, ki se nanaša na odmero davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2, glede obresti pa je postopek prekinilo do odločitve Ustavnega sodišča o zahtevi Vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti prvega in tretjega odstavka 71. člena ZDavP-2J (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku, Uradni list RS, št. 63/16) v zvezi s 95. členom ZDavP-2.

4Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-150/21 z dne 5. 6. 2024 zavrglo zahtevo Vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti prvega odstavka 71. člena ZDavP-2J, razveljavilo pa je tretji odstavek iste zakonske določbe, kolikor določa, da se od davčnih obveznosti, ugotovljenih v ponovnem postopku davčnega nadzora, ki so že bile plačane pred izdajo odločbe v ponovnem postopku, obračunajo obresti po 95. členu ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 111/13, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 36/19, 66/19 in 163/22), ki so višje od obresti, ki jih je bilo od istih davčnih obveznosti mogoče obračunati za čas od poteka roka za plačilo davka oziroma roka za vložitev davčne napovedi do plačila davka po pravilih, ki so veljala v navedenem obrestovalnem obdobju.

5Z omenjeno odločitvijo Ustavnega sodišča je prenehal zakonski razlog za prekinitev postopka glede odmere obresti. Zato se predmetni upravni spor, kolikor o njem še ni bilo odločeno z delno sodbo z dne 24. 1. 2023, nadaljuje (drugi odstavek 208. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

K II. točki izreka

6V zadevi je torej sporna le še odmera obresti. Tožnica namreč nasprotuje zaračunavanju višjih obresti v ponovljenem postopku, saj je to po njenem mnenju v nasprotju z 2. in 155. členom Ustave RS in temeljnim namenom oziroma funkcijo obresti.

7Pred 1. 1. 2017 je 95. člen ZDavP-2 določal, da se obresti obračunajo po evropski medbančni obrestni meri za ročnost enega leta, v višini, ki je veljala na dan poteka roka za plačilo davka. S 1. 1. 2017, ko je začel veljati ZDavP-2J, pa je zakonodajalec obrestno mero dvignil na 7 %. Po spremembi veljavni 95. člen ZDavP-2 določa, da kadar davčni organ v postopku davčnega nadzora ugotovi davčno obveznost, se za čas od poteka roka za plačilo davka oziroma od poteka roka za vložitev davčne napovedi oziroma od dneva neupravičeno vrnjenega davka, iz razlogov, ki so na strani zavezanca za davek, do izdaje odločbe obračunajo obresti po obrestni meri 7 % letno. Za čas od izdaje odločbe do njene izvršljivosti ne tečejo obresti.

8Kot že navedeno, je Ustavno sodišče delno razveljavilo tretji 71. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku, kot je povzeto v 4. točki obrazložitve te sodbe. Skladno s 44. členom Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. V tej zadevi gre ravno za tak primer.

9Po odločitvi Ustavnega sodišča² se lahko v ponovnem postopku davčnega nadzora obresti obračunajo po višji obrestni meri v skladu z novim 95. členom ZDavP-2 le v primeru, če davčna obveznost, ki se obrestuje, še ni bila plačana in kolikor še ni bila plačana ob izdaji odločbe v ponovljenem postopku.

10Navedena pogoja v obravnavanem primeru nista izpolnjena. V zadevi ni sporno, da je bila izpodbijana odločba v ponovljenem postopku izdana po uveljavitvi novele ZDavP-2J. Tožnica pa je davčno obveznost, ugotovljeno s prvotno odločbo št. DT 0610-3931/2012-41 (14-2300-08, 01314-02) z dne 3. 9. 2014 plačala 26. 11. 2014, to je pred izdajo odločbe v ponovljenem postopku. Z odločbo št. DT 0610-74/2018-61 (0132-47, 01321-06) z dne 21. 5. 2018, spremenjeno z odločbo Ministrstva za finance št. DT-499-21-172/2018-3 z dne 19. 12. 2019, so ji bile od davčne obveznosti, ugotovljene v ponovnem postopku, obračunane obresti po noveliranem 95. členu ZDavP-2, tj. po 7 % letni obrestni meri. Ta pa je višja od obrestne mere, po kateri so ji bile obresti obračunane v prvotnem postopku po pravilih, ki so veljala v navedenem obrestovalnem obdobju, tj. po 12‑mesečnem EURIBOR-ju na podlagi predhodno veljavnega 95. člena ZDavP‑2. Zneskovno to pomeni, da so ji bile v prvotnem postopku odmerjene obresti v višini 2.362,84 EUR, v ponovljenem postopku pa v višini 5.138,74 EUR in to kljub za tretjino nižji davčni osnovi in nižji davčni stopnji (34,33 % oziroma 35,43 %).

11Glede na navedeno je bilo pri odmeri obresti v izpodbijani odločbi po presoji sodišča materialno pravo zmotno uporabljeno. Zato je sodišče tožbi v delu, ki se nanaša na obresti, ugodilo, izpodbijano odločbo pa na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo v skladu s tretjim in četrtim odstavkom istega člena ZUS-1 v navedenem delu vrnilo toženki v ponovni postopek, v katerem naj ponovno odmeri obresti skladno s stališči tega in Ustavnega sodišča.

12Ker dejansko stanje, relevantno za odločitev v obrestnem delu, ni sporno, sodišče ni razpisalo naroka za glavno obravnavo, ampak je na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS‑1 odločilo na seji.

K III. točki izreka

13Glede na to, da je sodišče tožbi ugodilo, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov sodnega postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker je bila zadeva v ugodilnem delu rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopal odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).

14Plačana sodna taksa za postopek bo tožnici vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/C taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

¹ V ponovljenem postopku je bila po odločitvi Ministrstva za finance ugotovljena nižja davčna osnova kot v prvem postopku (61.312,50 EUR namesto 95.962,50 EUR).
² Zgoraj omenjena odločba Ustavnega sodišča št. U-I-150/21 z dne 5. 6. 2024, 28. točka obrazložitve.