VSL Sklep Cst 82/2025

Pritožba dolžnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se o prodaji nepremičnine v lasti dolžnika z ID znakom: del stavbe ...-...-4 (ID ...) v deležu do 1/1 celote odloči tako, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, izklicna cena se določi v višini 95.000,00 eurov in varščina se določi v višini 10.000,00 eurov.

2Iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da gre za dodatni sklep o prodaji. S prvim sklepom o prodaji z dne 18. 1. 2024 (PD 146) je sodišče odločilo, da se premoženje proda na podlagi javne dražbe z izklicno ceno v višini 110.000,00 eurov. Na podlagi tega sklepa sta bili opravljeni dve javni dražbi, ki pa nista bili uspešni. Upraviteljica je zato podala nov predlog prodaje in kot način ponovno predlagala javno dražbo z zviševanjem izklicne cene, pri tem pa predlagala izklicno ceno v višini 95.000,00 eurov. Sodišče prve stopnje je postopalo po tretjem odstavku 331. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Ta določa, da če je bila javna prodaja ali postopek zbiranja ponudb na podlagi prvega sklepa neuspešen, lahko sodišče ponovno odloči, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe ali zavezujočega zbiranja ponudb in določi nižjo izklicno oziroma izhodiščno ceno, kot v prvem sklepu bodisi odloči, da se opravi nezavezujoče zbiranje ponudb zaradi prodaje na podlagi neposrednih pogajanj.

3Zoper sklep se je laično pritožil dolžnik sam in predlagal, da naj sodišče sklep sodišča prve stopnje vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, ki naj zaradi spremembe sodnika in odvetnika upnika med postopkom to zadevo vrne na začetek ter o njej pravilno odloča.

4Na pritožbo je odgovorila upraviteljica, ki je predlagala, da naj jo višje sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

5Pritožba ni utemeljena.

6Pritožnik v pritožbi navaja, da je sklep nepravilen zaradi tega, ker je med postopkom osebnega stečaja prišlo do zamenjave sodnika in odvetnika upnika, kar pomeni, da so podane bistvene kršitve postopka po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) in ZFPPIPP ter da je s tem nespoštovano načelo zakonitosti in ustavnosti.

7Pritožbeno sodišče mu odgovarja, da se v postopkih zaradi insolventnosti na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP glede vprašanj, ki v ZFPPIPP niso urejena drugače, smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek (ZPP). ZFPPIPP glede sojenja na prvi stopnji nima posebnih določb, zato se uporabljajo določbe ZPP, ki določajo, da na prvi stopnji sodi sodnik posameznik.

8Pritožnik zaradi zamenjave sodnice med tekom stečajnega postopka smiselno očita kršitev določbe prvega odstavka 4. člena ZPP, ki določa, da sodišče odloči na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja. Načelo neposrednosti je v sodnem odločanju pomembno zato, da se sodnik, ki v zadevi sodi in odloča o spornih dejstvih, sam na podlagi lastnega neposrednega zaznavanja prepriča o obstoju odločilnih dejstev in nato odloča. ZPP že v drugem odstavku istega člena napove izjeme od načela neposrednosti. Po tej določbi sodišče, če zakon tako določa, odloči o tožbenem zahtevku na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj in na podlagi posredno izvedenih dokazov. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi postopalo točno tako. Poleg tega je postopek zaradi insolventnosti v pretežni meri pisen in se praviloma le v predhodnem postopku izvajajo dokazi z morebitnim zaslišanjem strank ali prič, za katere je pomembno neposredno zaznavanje sodnika o njihovem pričanju. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje že pravnomočno odločilo o začetku stečajnega postopka in kot je razvidno iz podatkov v spisu, se dolžnik naroka, na katerem bi lahko neposredno izpovedal o svoji insolventnosti, neupravičeno ni udeležil. Vsa ostala dejanja v tem postopku so bila izvedena pisno in tako očitek, da je zaradi zamenjave sodnika prišlo do kršitve neposrednosti, ne drži. Niti ga pritožnik ne konkretizira. Dejstvo, da je upnik zamenjal odvetnika, pa na načelo neposrednosti ne vpliva, saj si stranke lahko prosto izbirajo svoje pooblaščence in to nima vpliva na zaznavanje sodišča glede dejstev, ki so pomembna za odločitev v posamezni zadevi.

9V nadaljevanju pritožnik navaja, da bi moralo sodišče postopek stečaja nad njim pričeti znova in mu omogočiti, da na podlagi relevantnih dejstev in dokazov, ki jih je predlagal sodišču, dokaže, da ni insolventen. Pri tem pritožnik ne poda konkretnih trditev in navedb s tem v zvezi. Pritožbeno sodišče opozarja, da v danem trenutku odloča o prodaji premoženja dolžnika in je bilo o začetku postopka osebnega stečaja zoper dolžnika že pravnomočno odločeno. Pritožbeno sodišče ob odločanju o prodaji premoženja dolžnika ne sme (ponovno) odločati o insolventnosti dolžnika, saj bi s tem storilo kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ker gre za pravnomočno razsojeno stvar.

10V nadaljevanju pritožnik očita, da s strani upraviteljice ni bil obveščen, da se opravlja cenitev prodajane nepremičnine. Cenilec si nepremičnine (stanovanja) ni ogledal. Meni, da bi bilo v tem primeru podano drugačno cenitveno poročilo, ki bi pravilno upoštevalo, da je znotraj stanovanja prenovil okna, namestil protivlomna vrata, klimo, zamenjal stavbno pohištvo, elektro in vodovodne inštalacije, položil nove ploščice in električno talno gretje, prenovil balkon, ki je ograjen s PVC stavbnim pohištvom. Temu stanovanju pripadata še dva pomožna stanovanjska prostora in če bi bila cenitev opravljena korektno, bi bilo mogoče ugotoviti, da je takšna nepremičnina na trgu vredna najmanj 165.000,00 eurov.

11Upraviteljica je v odgovoru na pritožbo navedla, da je pooblaščeni ocenjevalec nepremičnin A. A. poizkušal pri dolžniku doseči, da bi si lahko ogledal stanovanje, vendar se je dolžnik izmikal ogledu in njegovim klicem. Stečajni dolžnik je onemogočil ogled stanovanja kljub temu, da je bil dogovor drugačen in da je upraviteljici sam pritrdil, da bo ogled nepremičnine omogočil. Upraviteljica meni, da sta pomožna prostora, ki ju dolžnik nekonkretizira, balkon in shramba, ki ju je pooblaščeni ocenjevalec nepremičnin v cenitvi upošteval.

12Pritožbeno sodišče odgovarja, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo o prodaji. Dodaja še, da je bila cenitev opravljena v skladu s standardi za ocenjevanje vrednosti nepremičnin, kar izhaja iz priloženega dokumenta PD 130. Poleg tega pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila prva prodaja stanovanja v višini 110.000,00 eurov ob dvakratni ponovitvi javne dražbe neuspešna. Torej navedene trditve dolžnika, da bi trg ponudil višjo ceno, kot jo je ocenil pooblaščeni ocenjevalec podjetij, ne drži. Ob dvakratnem poizkusu prodaje ni bilo kupca, ki bi bil pripravljen kupiti nepremičnino za 110.000,00 eurov ali več. Ne glede na navedeno pa je tudi v tem postopku določena izhodiščna cena 95.000,00 eurov, kar pomeni, da bi ob prodaji na javni dražbi lahko bila dosežena višja cena, če bo trg pokazal zanimanje, kot ga zatrjuje pritožnik.

13Kot je pritožniku že pojasnilo višje sodišče glede njegove pritožbe zoper prvo prodajo (Cst 87/2024 z dne 3. 4. 2024), so metode in kriteriji, ki jih je uporabil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin (primerjava s prodajnimi cenami stanovanj na območju ocenjevane nepremičnine) v skladu s standardi ocenjevanja nepremičnin in torej povsem primerne za določitev izhodiščne vrednosti dolžnikove nepremičnine in poudarilo, da določitev izklicne cene pomeni le izhodišče za javno dražbo in bo šele uspeh v postopku prodaje dokončno pokazal, koliko je nepremičnina na trgu dejansko vredna in koliko so kupci zanjo pripravljeni plačati.

14S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na relevantne pritožbene razloge.

15Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba dolžnika ni utemeljena. Ker tudi ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (365. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).