VSL Sodba II Cpg 68/2025

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanih II. in IV. točki izreka potrdi.

II. Toženka sama nosi svoje pritožbene stroške, tožnici pa je dolžna v roku 8 dni od vročitve te sodbe povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 279,99 EUR.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo in sklepom ustavilo postopek v delu, ki se nanaša na plačilo 1.383,90 EUR (I. točka izreka), razsodilo, da je toženka dolžna tožnici v petnajstih dneh plačati 3.940,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 24. 12. 2022 do plačila in zakonske zamudne obresti od zneska 1.383,90 EUR od dne 29. 12. 2022 do 17. 8. 2023 (II. točka izreka), tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna tožnici plačati zakonske zamudne obresti od zneska 1.383,90 EUR za dan 18. 8. 2023, pa je zavrnilo (III. točka izreka). Toženki je naložilo, da mora tožnici v osmih dneh povrniti stroške postopka v višini 538,86 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tekočimi po preteku roka za izpolnitev (IV. točka izreka).

2Pritožbo je smiselno zoper II. in IV. točko izreka sodbe (del, v katerem ni zmagala v tem sporu) vložila toženka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagala je, da višje sodišče pritožbi ugodi, tožbeni zahtevek zavrne in tožnici naloži plačilo stroškov pravdnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, priglasila pa je tudi pritožbene stroške.

3Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Po zmanjšanju tožbenega zahtevka se ta nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, zato se za ta gospodarski spor uporabljajo določbe postopka v sporih majhne vrednosti ( drugi odstavek 449. člena v zvezi s prvim odstavkom 495. člena ZPP). O pritožbi je zato odločala sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP). Omejeni so tudi pritožbeni razlogi, saj je odločitev sodišča prve stopnje mogoče izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6Tožnica je v tej zadevi od toženke terjala plačilo dobave in montaže avdio opreme po dveh izstavljenih računih v skupnem znesku 5.324,41 EUR s pripadki. Po delnem umiku tožbe za plačano glavnico v znesku 1.383,90 EUR po računu št. 22-315-000178 z dne 22. 12. 2022 (v tem delu je bil postopek ustavljen)¹ tožnica zahteva še plačilo zneska 3.940,51 EUR po računu št. 22-315-000165 z dne 15. 12. 2022 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 12. 2022 do plačila in zakonske zamudne obresti od zneska 1.383,90 EUR od 29. 12. 2022 do 18. 8. 2023. Toženka ugovarja nepopolno in nepravilno dobavo in montažo tožnice.

7Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano (prvi odstavek 458. člena ZPP), izhaja, da je tožnica avdio opremo po obeh iztoževanih računih toženki dobavila in zmontirala, toženka pa je prevzem in montažo opreme potrdila s podpisom na računu z dne 15. 12. 2022 oziroma na dobavnici z dne 22. 12. 2022.

8Sodišče prve stopnje je presodilo, da sta pravdni stranki sklenili prodajno pogodbo. Tožnica je avdio opremo, za katero terja plačilo, toženki dobavila in jo zmontirala, zato ji je toženka na podlagi 435. člena Obligacijskega zakonika (OZ) dolžna plačati zahtevano kupnino s pripadki. Trditve toženke, da naj bi bila tožničina izpolnitev pogodbe nepopolna in nepravilna, so pavšalne oziroma se nanašajo na avdio opremo, ki ni bila predmet dobav po iztoževanih računih. Ustreznih trditev za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov toženka ni navedla. Sodišče prve stopnje je zato tožbenemu zahtevku (razen glede plačila zakonskih zamudnih obresti od zneska 1.383,90 EUR za dan 18. 8. 2023) ugodilo.

9Pritožnica sodišču prve stopnje očita zmotno uporabo materialnega prava, saj meni, da bi moralo pravno razmerje med strankama presojati kot podjemno pogodbo. Navaja, da se je tožnica zavezala dobaviti in usposobiti delujoč zvočni sistem in ne le njegovih posameznih elementov (zvočnikov, ojačevalcev in podobno); šlo je za eno samo celovito dobavo zvočnega sistema, ki jo je tožnica "razdrobila" na posamezne račune. Primeroma navaja, da večji del računa št. 22-315-000165 predstavlja storitev montaže, ki se nanaša na montažo vseh dobavljenih elementov celotnega zvočnega sistema. Sodišču prve stopnje očita, da bi moralo pravice in obveznosti strank pravnega posla presojati celovito in ne po posameznih dobavah, toženki pa dopustiti uveljavljanje ugovorov v zvezi s celotnim poslom. Po mnenju pritožnice je toženka utemeljeno zavrnila plačilo vtoževanih računov, saj tožnica ni izdelala ustreznega obračuna, toženka pa ni znala sama oceniti utemeljenega obsega zadržanih sredstev.

10Pritožbeno sodišče ugotavlja, da vprašanje pravne narave sklenjene pogodbe v tej zadevi ni bistveno, saj toženka glede ugovorov neizpolnitve oziroma nepravilne izpolnitve pogodbe ni zadostila trditvenemu bremenu po nobeni od navedenih pravnih podlag. Odločilni razlog, zakaj je toženka v pravdi propadla, namreč ni v nemožnosti uveljavljanja ugovorov v zvezi s celotnim poslom dobave zvočnega sistema, ampak je v tem, da so bile njene trditve posplošene (nekonkretne), kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, pa tudi nejasne, saj iz njih ni bilo mogoče ugotoviti niti tega, ali toženka ugovarja neizpolnitev pogodbe ali uveljavlja jamčevalne zahtevke zaradi izpolnitve s stvarno napako. Z ugovorom neizpolnitve toženka ne more uspeti že zato, ker je tožnica trdila, da je montažo avdio sistema za toženko zaključila 19. 12. 2022, ko je bila opravljena primopredaja ter testiranje ozvočenja, toženka pa ni prerekala tožničinih navedb, da je dobavljeni sistem ozvočenja prevzela, zato je tožnica z izročitvijo in prevzemom pridobila pravico do plačila. V kolikor pa bi toženka kot ugovor zoper zahtevek tožnice za plačilo želela uveljavljati jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine (prodajna pogodba; drugi odstavek 480. člena OZ in 478. člen OZ) oziroma na znižanje plačila (podjemna pogodba; drugi odstavek 635. člena OZ in 640. člen OZ), bi morala v postopku pred sodiščem prve stopnje podati ustrezne trditve, zlasti glede obstoja in vrste napak ter njihovega pravočasnega in pravilnega grajanja (notifikacije), opredeliti pa bi morala tudi, kolikšna je manjvrednost stvari zaradi napak oziroma kolikšno znižanje kupnine (plačila) uveljavlja. Teh trditev toženka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala, tudi v pritožbi pa le posplošeno navaja, da je imel zvočni sistem napake, da tožnica ni dobavila vse zaračunane opreme ter da je toženka pravočasno zavrnila račun in reklamirala opravljene storitve, pri čemer pa ne navede nobenih konkretnih dejstev.

11Vsaka stranka mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika (212. člen ZPP). Trditvena podlaga je okvir spora, ki nasprotni stranki omogoča kvalitetno obrambo, sodišču pa daje podlago za izpeljavo dokaznega postopka. Če stranka ne ponudi ustrezne trditvene podlage, je izvajanje dokazov, naj gre za listinske dokaze ali za zaslišanje prič, odveč. Dokazi ne morejo nadomestiti trditev. Ker toženka za svoje ugovore, kot pojasnjeno zgoraj, ni podala ustreznih trditev, sodišče ni imelo podlage za izvedbo predlaganih dokazov, zato pritožnica neutemeljeno očita, da je bila izpodbijana sodba izdana "brez ustrezno izvedenega dokaznega postopka" in se neutemeljeno sklicuje na elektronsko korespondenco med strankama in druge dokazne listine v spisu.

12Pritožnica s pritožbo zoper II. točko izreka izpodbijane sodbe ni uspela, zato je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka (IV. točka izreka), ki je pritožnica po višini ne izpodbija.

13Pritožbeno sodišče je odgovorilo na vse odločilne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP), ki so se izkazale za neutemeljene, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, zato je pritožbo toženke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

14Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške, tožnici pa je dolžna povrniti stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče jih je odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo (OT), priglašenim stroškovnikom in ob upoštevanju, da je pritožbeno spornih še 3.940,51 EUR s pripadki. Tožnici je kot potrebne stroške (155. člen ZPP) priznalo 375 točk za odgovor na pritožbo (tar. št. 22/1 OT), 2 % materialnih stroškov (11. člen OT), kar je 7,5 točk in 22 % DDV, kar skupaj ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 279,99 EUR. Toliko mora toženka tožnici povrniti v 8 dneh od prejema te sodbe (četrti odstavek 458. člena ZPP).

¹ Odločitev v I. točki izreka odločbe sodišča prve stopnje.