VSL Sodba II Cp 53/2025

I. Pritožbi se delno ugodi ter se sodba sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremeni tako, da se tožbeni zahtevek v delu, ki se glasi: "V dobro stečajnih upnikov (to je za račun stečajne dolžnice) v postopku osebnega stečaja, ki se zoper stečajno dolžnico A. A. pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vodi pod opravilno številko St 000/2019, pri nepremičnini z ID znakom 0000-000/64, v deležu 2/5, vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov, torej lastninska pravica v korist stečajne dolžnice A. A., ..., EMŠO: ..., do 2/5 glede na celoto", zavrne.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu, potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 184,80 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, od tedaj dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo primarno postavljeni tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka), ugodilo pa je podredno postavljenemu tožbenemu zahtevku, da je darilna pogodba z dne 22. 4. 2015, sklenjena med tožencema in stečajno dolžnico A. A., glede nepremičnine z ID znakom 0000-000/64 (v nadaljevanju tudi nepremičnina), brez pravnega učinka v razmerju do stečajnih upnikov stečajne dolžnice v postopku osebnega stečaja, ki se zoper stečajno dolžnico A. A. vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opravilno številko St 000/2019, do višine tožnikove terjatve do stečajne dolžnice A. A., v višini 40.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 12. 2011 do plačila ter v višini 2.997,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 5. 2015 do plačila (II. točka izreka). S III. točko izreka sodbe je razsodilo, da se v dobro stečajnih upnikov (to je za račun stečajne dolžnice), v postopku osebnega stečaja, ki se zoper stečajno dolžnico A. A. vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opravilno številko St 000/2019, pri nepremičnini z ID znakom 0000-000/64, v deležu 2/5, vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov, torej lastninska pravica v korist stečajne dolžnice A. A., do 2/5 glede na celoto, ter se v dobro stečajnih upnikov (torej za račun stečajne dolžnice) dopusti poplačilo iz nepremičnine z ID znakom 0000-000/64, v deležu 2/5. Sklenilo je še, da sta toženca dolžna povrniti tožniku stroške pravdnega postopka v višini 3.591,45 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka paricijskega roka dalje (IV. točka izreka).

2Zoper II., III. in IV. točko izreka sodbe vlagata pritožbo toženca iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanje ZPP). Pritožbenemu sodišču predlagata, da sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek (pravilno tožbo) zavrže, oziroma podredno, da tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne.

Navajata, da je zahtevek, ki mu je sodišče prve stopnje ugodilo pod III. točko izreka sodbe, materialnopravno neutemeljen, ker je v nasprotju z določbo 2. odstavka 270. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) in z določbami od 255. do 260. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Ni pravne podlage, da bi se lahko pri nepremičnini z ID znakom 0000-000/64, v deležu do 2/5, vzpostavilo prejšnje zemljiškoknjižno stanje, torej lastninska pravica v korist stečajne dolžnice A. A., ter da bi se v dobro stečajnih upnikov dopustilo poplačilo iz zgornje nepremičnine, v deležu 2/5. Prav tako glede tako postavljenega tožbenega zahtevka tožeča stranka nima pravnega interesa.

Opozarjata, da A. A. v tej pravdni zadevi ni pravdna stranka ter se v njeno korist ne more vzpostaviti prejšnje zemljiškoknjižno stanje, prav tako zoper njo, ki je stečajna dolžnica v osebnem stečaju, ni možno izvesti postopka izvršbe, vse dokler je v teku postopek osebnega stečaja.

V II. točki izreka sodbe je sodišče ugodilo t. i. ugotovitvenemu tožbenemu zahtevku, pri čemer od tako postavljenega tožbenega zahtevka tožeča stranka in stečajni upniki od stečajne dolžnice nimajo, niti ne morejo imeti nobenih pravnih koristi. Tožbeni zahtevki so po določbi 2. odstavka 270. člena ZFPPIPP v zvezi z določbami od 255. člena do 260. člena OZ dajatveni tožbeni zahtevki, katerih pa tožeča stranka v tej pravdni zadevi sploh ne uveljavlja.

Sodišče je večkrat omogočilo tožeči stranki materialno pravno vodstvo in jo podučilo glede postavitve tožbenih zahtevkov oziroma glede materialnih in procesno pravnih pravil, vendar je uveljavljala tožbene zahtevke s takšno vsebino, glede katerih nima izkazanega pravnega interesa, niti niso materialno pravno utemeljeni, kar pomeni, da so nesklepčni.

Glede na navedeno je potrebno spremeniti tudi odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov, in sicer tako, da je tožeča stranka dolžna plačati pravdne stroške tožencema.

3Tožnik na pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Tožnik je pred sodiščem prve stopnje 15. 6. 2018 vložil paulijansko tožbo po določbah 255. člena OZ, s katero je izpodbijal darilno pogodbo, za katero je zatrjeval, da jo je s tožencema 22. 4. 2015 sklenila njuna mati A. A. za delež nepremičnine v njeni lasti, da bi kot tožnikova dolžnica preprečila izterjavo judikatne terjatve v višini 40.000 EUR. Nad darovalko se je 19. 11. 2019 začel postopek osebnega stečaja.

6Višje sodišče v tej zadevi odloča drugič. V prvem postopku je sodbo sodišča prve stopnje z dne 23. 9. 2021 razveljavilo ter pojasnilo, da je potrebno tožniku omogočiti ustrezno oblikovanje tožbenega zahtevka v skladu z 2. odstavkom 270. člena ZFPPIPP, ki glasi: Če je upnik pred začetkom stečajnega postopka vložil tožbo, s katero uveljavlja zahtevke na podlagi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po splošnih pravilih obligacijskega prava, lahko po začetku stečajnega postopka te zahtevke uveljavlja samo še za račun stečajnega dolžnika in za tako spremembo tožbe soglasje tožencev ni potrebno.

7Tožnik je v ponovljenem postopku podredno postavljeni zahtevek pravilno preoblikoval tako, da je v korist stečajnega dolžnika zahteval, da pravni posel izgubi učinke v razmerju do vseh stečajnih upnikov in do višine dolžnikove terjatve do dolžnika (II. točka izreka sodbe). Gre za oblikovalni in ne ugotovitveni del zahtevka, kot to zmotno meni pritožba. Darilna pogodba je z ugoditvijo zahtevku namreč izgubila učinke v razmerju do stečajnih upnikov in do višine tožnikove terjatve. Tudi vsebina upnikovega upravičenja se z začetkom stečaja ne spremeni, edina sprememba je, da je potrebno zahtevek uveljavljati za račun stečajnega dolžnika, kar pa je tožnik tekom postopka s podrednim tožbenim zahtevkom, kot je bilo že navedeno, tudi storil. Prav tako je pravilno postavil dajatveni zahtevek, s katerim je zahteval, da se v dobro stečajnih upnikov (torej za račun stečajne dolžnice) dopusti poplačilo iz sporne nepremičnine.

8Pravni interes je predpostavka za vložitev vsake tožbe ter je ta podan, če tožnik zatrjuje, da je njegova pravica kršena ali ogrožena, in če je verjetno, da mu bo, če bo tožbenemu zahtevku ugodeno, zagotovljena korist, ki je brez sodbe sodišča ne bi mogel ustvariti. Pri dajatveni in oblikovalni tožbi se pravni interes predpostavlja, vendar pa je takšna domneva izpodbojna. Tožnik je že ob vložitvi tožbe s postavitvijo oblikovalnega in dajatvenega tožbenega zahtevka, pri katerih je vztrajal do konca glavne obravnave, izkazal pravni interes, ki ga toženca nista izpodbila.

9Pravilno pa pritožba opozarja, da tožnik ni upravičen do izbrisnega zahtevka, saj je pravno dejanje izgubilo učinek le v razmerju med tožencema in stečajnimi upniki, ne pa tudi v razmerju med pogodbenimi strankami. Pogodbeno razmerje je še vedno veljavno, saj je upnikovo izpodbijanje omejeno samo na višino dolžničine neizpolnjene obveznosti. Dajatveni zahtevek na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja bi bil utemeljen le tedaj, ko bi bila vknjižba iz nekega materialnopravnega razloga neveljavna, v tej zadevi pa je pravni posel brez pravnega učinka le v razmerju do tožnika oziroma sedaj v razmerju do stečajnih upnikov stečajne dolžnice. Paulijanska tožba ima namreč izključno relativne učinke, medtem ko vzpostavitev prejšnjega stanja oziroma izbrisna tožba učinkuje erga omnes.

10Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremenilo tako, da je v obsegu, razvidnem iz izreka te sodbe, tožbeni zahtevek zavrnilo (5. alineja358. člena ZPP). Ker zaradi zavrnitve tega dela tožbenega zahtevka niso nastali posebni stroški, pritožbeno sodišče v stroškovni izrek sodbe ni poseglo. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11Pritožbeno sodišče je odločilo še o stroških pritožbenega postopka. S pritožbo je tožena stranka uspela v približno 30 %. Ob upoštevanju takšnega uspeha ji je tožeča stranka glede na skupno priznane stroške v višini 616 EUR dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 184,80 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer: sestava tožbe 305 točk, materialni stroški 2 %, vse povišano za 10 % ter 22 % DDV.