VSL Sklep III Cp 215/2025

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je sklenilo, da prvi štirje nasprotni udeleženci sami krijejo stroške, ki so jih priglasili s stroškovnikom na zadnjem naroku dne 24. 1. 2023.

2Prvi štirje nasprotni udeleženci vlagajo pritožbo po svojem pooblaščencu zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Višjemu sodišču predlagajo, da sklep spremeni tako, da predlagateljici naloži povrnitev stroškov, ki so jim v tem postopku nastali in so bili priglašeni v stroškovniku, podrejeno pa, da se sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zahtevajo povrnitev pritožbenih stroškov.

Med drugim navajajo, da je pri odločanju o stroških postopka treba upoštevati poleg okoliščin konkretnega primera in ocene, ali je udeleženec postopka po svoji krivdi povzročil stroške nasprotnemu udeležencu, še posebnosti zasebnega in javnega interesa, ki ga zasleduje ZVEtL-1.¹ V obzir je treba vzeti pravne posledice in razlike, ki veljajo v postopku vzpostavitve etažne lastnine in v postopku ugotovitve pripadajočega zemljišča. Postopek ugotavljanja pripadajočega zemljišča ima značilnosti pravdnega postopka, ki kot merilo za povrnitev stroškov določa uspeh v postopku. V tej zadevi so si bili interesi predlagateljice in nasprotnih udeležencev nasprotujoči, kar je primerljivo pravdnemu postopku. Predlog predlagateljice je bil očitno neutemeljen, ne glede na dejstvo, da se je v postopku izvajalo obširen dokazni postopek. Postopek se je izjalovil prav zaradi ravnanj v sferi predlagateljice in nasprotnim udeležencem ni prinesel nikakršne vsebinske pravne kvalitete. V takem primeru predlagatelj odgovarja za stroške po krivdnem načelu (prim. VSM I Cp 1044/2019). Predlagateljica ni izkazala nobenega kriterija po določbah ZVEtL-1, saj je poskušala s samovoljnimi ravnanji brez pravne podlage pridobiti lastninsko pravico na sosednji parceli v lasti pritožnikov. Nepravdni postopek se je vodil z namenom pridobitve koristi predlagateljice. Že na prvi pogled je bilo mogoče zaključiti, da so vsa stališča, ki jih je v postopku predlagateljica navajala in kopičila, očitno neutemeljena. S tem pa so pritožnikom nastali znatni stroški zastopanja po odvetniku, zato menijo, da je podana podlaga za povrnitev stroškov od predlagateljice na podlagi krivdnega načela. Ob zavedanju predlagateljice, da ne more izkazati temeljnih kriterijev iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1, je vztrajala pri svojem predlogu, predlagala dokaze in podajala navedbe z namenom, da udeležencem povzroči nepotrebne stroške zastopanja.

3Predlagateljica je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pravna pravila glede plačil stroškov v postopku ugotovitve pripadajočega zemljišča in vzpostavitve etažne lastnine so po določbi 15. člena ZVEtL-1 jasna. Govorijo le o kritju in povrnitvi stroškov, ki so potrebni za izvedbo postopka. Mednje se glede na zakonsko ureditev (in stališče zakonodajalca)² ne štejejo stroški za odvetniško zastopanje posameznih udeležencev.³ Ker določbe ZVEtL-1 vprašanja povrnitve stroškov odvetniškega zastopanja ne urejajo, se na podlagi 3. člena ZVEtL-1 uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek.

6Ureditev stroškov v nepravdnem postopku je specifična, saj izhaja iz domneve, da se v nepravdnem postopku obravnavajo razmerja, katerih ureditev je v korist vseh udeležencev postopka, ki niso nujno v medsebojnem adversarnem razmerju kot v klasičnem pravdnem postopku. Zato praviloma vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka, naložitev stroškov enega udeleženca v plačilo drugemu udeležencu pa je možna v primeru, če je stroške povzročil drugemu udeležencu po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njemu primerilo (primerjaj peti odstavek 40. člena ZNP-1⁴), kar je pravilno obrazložilo tudi sodišče prve stopnje. Ker gre za izjemo, jo je treba razlagati ozko.

7Pritožniki se neutemeljeno zavzemajo za povračilo stroškov na podlagi krivdnega načela. To se uporablja, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, le v primerih, ko je stranka ravnala očitno neutemeljeno in s tem povzročila nepotrebne stroške. Na presojo o povrnitvi stroškov po krivdnem načelu nima odločilnega vpliva okoliščina, da gre pri postopkih po ZVEtL-1 za preplet zasebnega in javnega interesa. Slednji je bil prisoten, saj se je postopka udeleževala občina kot varuh javnega interesa, ki je tudi navajala, da po spornem zemljišču poteka edina pot za redno rabo več stavb. Tudi pravne posledice in razlike med postopkoma vzpostavitve etažne lastnine in ugotovitve pripadajočega zemljišča ne morejo imeti vpliva na sprejeto stroškovno odločitev. Zmotna je pritožbena teza, da ima postopek ugotovitve pripadajočega zemljišča, zato ker odločitve v njem ni mogoče izpodbijati v pravdnem postopku, značilnosti pravdnega postopka, ki kot merilo za povrnitev stroškov postopka določa uspeh v pravdi. Za kaj takega ni podlage ne v ZVEtL-1 ne v ZNP-1. V nepravdnem postopku plačila stroškov ni mogoče vezati na uspeh. Tako samo dejstvo, da je bil predlog predlagateljice zavrnjen, torej je bila končna odločitev (da nepremičnina ne predstavlja pripadajočega zemljišča k stavbi) v korist pritožnikov, ne more biti podlaga za drugačno odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Izjema od splošnega načela, da vsak udeleženec nepravdnega postopka krije svoje stroške, je mogoča, če so bili stroški povzročeni krivdno. Gre predvsem za sklop procesnih dejanj, katerih namen je zavlačevanje ali zloraba postopka.⁵ Vložitev predloga za ugotovitev pripadajočega zemljišča in zavzemanje za njegovo ugoditev pa samo po sebi še ni zakrivljeno ravnanje, zaradi katerega bi morala predlagateljica v primeru zavrnitve predloga povrniti stroške nasprotnim udeležencem.

8Neutemeljena je pritožbena navedba, da je bilo že na prvi pogled jasno, da predlagateljica vlaga neutemeljen predlog. To iz spisa ne izhaja. V podporo predlogu je predlagateljica podala obširno trditveno in dokazno podlago v luči 43. člena ZVEtL-1, v postopku je utemeljevala dinamični kriterij za ugotovitev pripadajočega zemljišča, pri čemer je pojasnila, zakaj meni, da gre za zemljišče, ki je bilo v družbeni lastnini. Pritožniki so temu sicer nasprotovali. Predlagateljica je tudi predlagala dokaz z izvedencem in krila njegove stroške, zagovarjala je svoja dejanska in materialnopravna stališča, kar pa ne pomeni malomarnega ali objestnega ravnanja. Sodišče prve stopnje je opravilo obsežen dokazni postopek, o zadevi je bilo tudi dvakrat odločeno na višjem sodišču. Samo dejstvo, da je sodišče po obsežnem dokaznem postopku zavzelo drugačno stališče kot predlagateljica, pa ne pomeni, da je krivdno povzročila stroške postopka nasprotnim udeležencem. Če bi držalo, kot trdijo pritožniki, da je bilo že na prvi pogled mogoče zaključiti, da so predlagateljičina stališča očitno neutemeljena, sodišče ne bi izvajalo obširnega dokaznega postopka. Ravno obširen dokazni postopek kaže, da pri vlaganju predloga ni bila malomarna.

9V predmetni zadevi pa tudi ni šlo za situacijo, ko bi se predlagateljica že pred začetkom postopka zavedala, da na spornem delu zemljišča nima lastninske pravice. Šlo je za prvi postopek ugotovitve lastninske pravice na njem, pred tem pa sta tekla dva drugačna pravdna postopka, od katerega je v enem (glede motenja posesti) uspela predlagateljica, v drugem (glede obstoja stvarne služnosti) pa so uspeli pritožniki. Zadeva VSM I Cp 1044/2019, na katero se sklicuje pritožba, ni primerljiva, saj so tamkajšnji predlagatelji nepravdni postopek začeli kljub številnim predhodnim postopkom, v katerih se je izkazalo, da nimajo lastninske pravice na delu nepremičnine.

10V obravnavani zadevi je predlagateljica vložila predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi za zemljišče, o katerem je menila, da po funkcionalnosti pripada stavbi. Ker o istem delu zemljišča še ni tekel spor o njegovi pripadnosti, ni mogoče govoriti, da je šlo glede na podano trditveno podlago in izveden dokazni postopek za očitno neutemeljen predlog. Predlagateljičinega vlaganja predloga, podajanja navedb in dokaznih predlogov tako ni mogoče razlagati kot krivdo v smislu petega odstavka 40. člena ZNP-1. Zato ni podlage, da se ji naloži povrnitev stroškov nasprotnih udeležencev.

11Glede na navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog nasprotnih udeležencev za povrnitev stroškov. Ker pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1).

12Nasprotni udeleženci s pritožbo niso uspeli, zato sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP, 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1). Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

¹ Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (Uradni list RS, št. 34/2017).
² Glej: Predlog ZVEtL-1 - redni postopek, novo gradivo št. 1, EVA 2015-2030-0002, z dne 19. 4. 2017, obrazložitev k 15. členu, str. 57.
³ Tako tudi sodna praksa, ki jo omenja sodišče prve stopnje pod opombo št. 1 izpodbijanega sklepa.
⁴ Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/2019).
⁵ Prim. N. Betetto, komentar 156. člena ZPP v: L. Ude et. al., Pravdni postopek - zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list RS in GV založba, Ljubljana 2006, str. 40,41.