UPRS Sklep III U 253/2024-6

Ugotovi se, da v uvodu tega sklepa navedena tožnikova vloga nima pravnega učinka tožbe in predloga za oprostitev plačila sodnih taks.

1A. A. (v nadaljevanju: tožnik) je na tukajšnje sodišče v dveh ločenih poštnih ovojnicah poslal dva identična izvoda vloge z datumom 1. 12. 2024 (v nadaljevanju: predmetna vloga), ki jo je opredelil kot tožbo v upravnem sporu, in sicer, kot je navedel, zoper odločbo in sklep Ministrstva za finance, št. DT-498-2-31/24, zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitev materialnega prava in kršitev procesnih zakonitosti. Prvemu izvodu predmetne vloge je priložil sklep Ministrstva za finance, št. DT-498-2-31/2024-8 z dne 22. 10. 2024, s katerim je le-to najprej sklenilo, da se združita pritožbena postopka zoper sklepa Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS), št. DT 4933-124326/2021-9 z dne 4. 1. 2024 in DT 4933-136770/2023-5 z dne 4. 1. 2024, v en postopek, ki se vodi pod št. DT-498-2-31/2024 (1. točka izreka), in nato, da se zavržeta tožnikovi pritožbi zoper sklepa, št. DT 4933-124326/2021-9 z dne 4. 1. 2024 in DT 4933-136770/2023-5 z dne 4. 1. 2024 (2. točka izreka), ter zavrneta njegovi zahtevi za povračilo stroškov postopka (3. točka izreka). Drugemu izvodu predmetne vloge pa je tožnik priložil svoje pritožbe, naslovljene na FU Koper. Navaja še, da je izpodbijani sklep ničen, ter zahteva povrnitev stroškov tega upravnega spora, smiselno pa podaja tudi predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

2Navedena tožnikova vloga nima pravnega učinka tožbe in predloga za oprostitev plačila sodnih taks.

3V skladu z 80. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) uporabljajo v upravnem sporu, če ZUS-1 ne določa drugače, mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben ter ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno. V skladu z 78. členom ZPP stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik, ki je določen z zakonom ali z aktom, izdanim na podlagi zakona. Kot sledi tudi iz določb 79. in 81. člena ZPP, je zakoniti zastopnik odrasle osebe brez pravdne sposobnosti njen skrbnik. Procesna dejanja, ki jih pravdno nesposobna oseba opravi sama, se ne upoštevajo (prim. sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 193/2017 z dne 9. 3. 2017 in I Up 148/2024 z dne 6. 6. 2024).

4Po podatkih, ki so sodišču znani iz drugih tožnikovih zadev, je bila tožniku s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča na Vrhniki N 41/2012 z dne 24. 4. 2014, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1985/2014 z dne 1. 10. 2014, delno odvzeta poslovna sposobnost, in sicer za vse aktivnosti, povezane s sodnimi postopki. Na tej podlagi je bil tožnik z odločbo CSD A., št. 1221-49/2014-09/1 z dne 20. 1. 2015, ki je postala pravnomočna 5. 9. 2015, postavljen pod skrbništvo (1. točka izreka), pri čemer je bilo odločeno, da bo nalogo skrbnika opravljal CSD A. (2. točka izreka), ki bo tožnika zastopal v vseh aktivnostih, povezanih s sodnimi postopki (3. točka izreka navedene odločbe). S pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča na Vrhniki N 12/2019 z dne 30. 8. 2022 je bil zavrnjen tožnikov predlog za prenehanje skrbništva, iz izreka navedenega sodnega sklepa pa izhaja tudi, da je tožnik še naprej postavljen pod skrbništvo in da je njegov skrbnik CSD A., Enota A., katerega naloga je zastopanje tožnika v vseh aktivnostih, povezanih s sodnimi postopki. Za te aktivnosti oziroma dejanja torej tožnik nima pravdne sposobnosti (77. člen ZPP) in tako sam ne more oziroma ne sme opravljati procesnih dejanj v sodnih postopkih, ampak ima za to skrbnika (CSD A., Enota A).

5Ob upoštevanju, da je bila tožniku poslovna sposobnost odvzeta oziroma je postavljen pod skrbništvo za aktivnosti, povezane s sodnimi postopki (ne pa tudi za dejanja v upravnih postopkih), je sodišče postopalo v skladu z 81. členom ZPP, ki sodišču narekuje, da ukrene, kar je potrebno, da bi bila pravdno nesposobna stranka pravilno zastopana; pri tem lahko v skladu s tretjim odstavkom istega člena določi rok za odpravo pomanjkljivosti. Na tej podlagi je sodišče CSD A., Enoti A. kot tožnikovemu skrbniku in s tem zakonitemu zastopniku v tem sodnem postopku, poslalo predmetno tožnikovo vlogo s prilogami in ga pozvalo, naj se v roku 30 dni izjavi, ali jo odobrava kot tožbo in predlog za oprostitev plačila sodnih taks. CSD A., Enota A., se je na poziv odzval z vlogo, št. 1221-49/2014-VRHNI/1283 z dne 7. 1. 2025, v kateri je izjavil, da tožnikove vloge ne odobri. To pomeni, da tožnikova vloga nima pravnega učinka tožbe. Tožnik namreč kot oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za samostojno nastopanje v sodnih postopkih oziroma ki je v zvezi s tem postavljena pod skrbništvo, ne sme sam opravljati procesnih dejanj v sodnih postopkih. Izjava volje, ki jo poda takšna oseba sama, ne more imeti pravnih posledic v sodnih postopkih. Tudi tožnikovo poimenovanje vloge kot tožbe po povedanem ne more imeti za posledico, da bi bilo treba njegovo vlogo nadalje procesno obravnavati kot tožbo (prim. sklepe Vrhovnega sodišča v zadevah I Up 273/2015, I Up 274/2015, I Up 287/2015, I Up 298/2015, X Ips 193/2017 in I Up 148/2024). Smiselno enako velja za predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

6Glede na vse navedeno je sodišče ob uporabi tretjega odstavka 128. člena ZPP v povezavi z 78. členom tega zakona in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sklenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

7Sodišče pa še pojasnjuje, da glede na zgornjo obrazložitev obveznost plačila sodne takse za tožbo v tej zadevi ni nastala, saj lahko nastane le ob vložitvi vloge, ki ima pravni učinek tožbe (1. točka prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah, ZST-1).