VSL Sklep IV Cp 63/2025

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v I. in III. točki) potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlogu A. A. z dne 5. 2. 2024 za spremembo pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani II N 833/2021 z dne 28. 6. 2023 delno ugodilo in navedeni sklep v I. točki izreka spremenilo tako, da je mladoletno B. A. zaupalo v varstvo in vzgojo očetu A. A. (I. točka izreka), sicer pa je njegov predlog za spremembo tega sklepa zavrnilo (II. točka izreka). Zavrnilo je tudi predlog C. C. za nadomestitev soglasja starša za določitev začasnega bivališča mladoletnemu otroku z dne 29. 8. 2023 (III. točka izreka) in predlog A. A. z dne 9. 8. 2024 za izdajo začasne odredbe za nadomestitev soglasja starša za izdajo novega osebnega dokumenta mladoletni B. A. in za prijavo začasnega prebivališča mladoletne B. A. na naslovu X. (IV. točka izreka). Odločilo je, da udeleženca nosita vsak svoje stroške postopka (V. točka izreka).

2C. C.¹ s pravočasno pritožbo izpodbija odločitev iz I. in II. - pravilno III. točke izreka sklepa iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da se izpodbijana odločitev spremeni tako, da se predlog predlagatelja v celoti zavrne, njenemu pa se ugodi. Podrejeno predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Vse s stroškovno posledico za predlagatelja.

Stiki med materjo in otrokom se štiri mesece niso izvajali, ker jih je oče onemogočal, kljub temu, da zatrjevano nasilje ni bilo potrjeno. O predlagateljevih kršitvah je sodišče večkrat obveščala, sodišče pa ni podalo konkretnega stališča. Postopanje sodišča je pristransko. Do odločilnih dejstev se sodišče ni opredelilo in jih v sklepu ni upoštevalo. Zagrešilo je kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v povezavi z 49. členom ZNP, ker nasprotni udeleženki pred narokom dne 20. 3. 2024 ni vročilo predloga predlagatelja in njegove začasne odredbe. Pisanja je prejela neposredno s strani njegove pooblaščenke, kar je posledično pripeljalo do neravnovesja med strankami v postopku. Sodišče udeležencev postopka ni obravnavalo enakopravno. Sodišče bi moralo njene reakcije oceniti kot pokazatelj njenega resnega doživljanja situacije. Ni res, da ne deluje konstruktivno ali umirjeno. Nad potekom postopka je globoko razočarana. Predlagatelj ni umirjena oseba.

Dne 28. 8. 2023 je vložila pritožbo zoper pravnomočni sklep naslovnega sodišča z dne 28. 6. 2023 in navedla, da jo predlagatelj načrtno prikazuje kot slabo osebo. Predlagala je angažiranje izvedenca psihiatrične stroke in izvedenca klinične psihološke stroke, česar sodišče ni izvedlo. Predlagatelj je nad njo izvajal kontinuirano psihično nasilje v različnih oblikah. Hčerka E. A. je na CSD 23. 8. 2023 povedala, da se je mati spremenila in jo sedaj vidi kot trdno in močno osebo, najstarejši sin F. A. pa je 20. 6. 2023 podal izjavo, da ima z mamo dober odnos.

Predlagatelj pravnomočnega sklepa naslovnega sodišča ni spoštoval. Ni je poklical. B. A. ni predal. V vlogi z dne 20. 9. 2024 je nasprotna udeleženka med drugim navedla, da je predlagatelj ob izvedbah telefonskih klicev prisoten, klicem prisluškuje in jih celo snema. Poslužuje se napadov na nasprotno udeleženko in njeno pooblaščenko. V vlogi z dne 14. 2. 2024 je pojasnila, da je želela stik, pa ga je predlagatelj neutemeljeno preprečil. Stik je obljubil, potem pa B. A. ni pripeljal. Zato je nesprejemljiva obrazložitev sodišča v izpodbijanem sklepu, da je nasprotna udeleženka v kakršnikoli meri zavračala stike s B. A. zaradi spora s predlagateljem glede B. A. modrice. Nasprotna udeleženka tudi ni zavračala stikov s B. A. pred izdajo pravnomočnega sklepa in se je po svojih najboljših močeh trudila, da bi bila prisotna na za B. A. pomembnih dogodkih, v kolikor je to predlagatelj le dopuščal. Razdalja med njenim domom in domom, kjer živi B. A., ni nepomemben dejavnik. Poleg tega je nesmotrno pričakovati, da bo nasprotna udeleženka lahko fizično prisotna na vseh dejavnostih vsakega otroka, saj je njeno vsakodnevno usklajevanje več otrok in razdalje med kraji, kjer so dejavnosti, izredno zahtevno. Vse skupaj vodi v izkrivljeno sliko in nasprotni udeleženki ni jasno, s kakšnimi ravnanji je demantirala, da s predlagateljem ni sposobna izvajati skupnega starševstva.

Neustrezno komuniciranje v zvezi z dnevnimi vprašanji glede B. A. je povsem na strani predlagatelja. Negativni znaki, ki se kažejo pri otroku, so izključna odgovornost predlagatelja. Predlagatelj daljše časovno obdobje onemogoča in zavira prodajo skupne nepremičnine. Nasprotna udeleženka s B. A. nikoli ne razglablja o postopkih, ki tečejo med udeležencema, kar za predlagatelja ne velja. Prepričana je, da v izpodbijanem sklepu ne obstaja niti eno dejstvo, ki bi utemeljevalo celotno predodelitev varstva in vzgoje B. A. predlagatelju. Odločitev je v nasprotju z mnenjem CSD. Sodišče je zanemarilo ključna načela varovanja otrokovih pravic, ki jih je zastopal CSD.

Predlagatelj še do danes ni uredil stalnega bivališča za B. A. Prilaga fotografije, iz katerih je razvidno, kako je povsem zanemaril skupno nepremičnino. Mnenje CSD temelji na napačnih informacijah in je v tej zvezi nezakonito, prav tako pa je protizakonit sklep naslovnega sodišča. Otroku ni v korist, da ima prijavljeno stalno prebivališče na naslovu, kjer ne živi in kjer zaradi stanja nepremičnine niti ne more bivati.

3Na pritožbo predlagatelj ni odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, pravilno je uporabilo materialno pravo, zagrešilo tudi ni bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, niti ne tistih, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopki; ZNP-1). Pritožbeno sodišče se v nadaljevanju opredeljuje le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena za sprejeto odločitev (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

6Sodišče prve stopnje očitane kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v povezavi z 49. členom ZNP-1 ni zagrešilo. V 49. členu ZNP-1 so navedeni pogoji za vročanje predloga, če je nasprotnemu udeležencu izrečen ukrep prepovedi približevanja, kar v obravnavani zadevi ne pride v poštev, prav tako nasprotni udeleženki niso kršene pravice v postopku, če vlogo prejme od pooblaščenke nasprotne stranke. Neravnotežje med strankama se s tem ne ustvarja. Bistveno je, da je z vlogo seznanjena in ji ni kršena pravica do izjave, česar pa ne zatrjuje.

7Predlog za spremembo odločitve o varstvu in vzgoji je predlagatelj vložil 5. 2. 2024. Očitek pritožbe, da sodišče ni sledilo dokaznemu predlogu za angažiranje izvedenca psihiatrične stroke in izvedenca klinične psihološke stroke, ki ga je pred tem podala v dne 28. 8. 2023 vloženi pritožbi zoper pravnomočni sklep naslovnega sodišča z dne 28. 6. 2023, zato ni utemeljen.²

8Izpodbijana odločitev o spremembi varstva in vzgoje temelji na ugotovitvi sodišče prve stopnje, da raven komunikacije, ki je potrebna za to, da se starša dnevno usklajujeta o vprašanjih glede hčerke, ni taka, ki bi to omogočala in se posledično pri B. A. že pojavljajo prvi negativni znaki, ki bi lahko ogrožali njen razvoj. Nasprotna udeleženka je po odločitvi, da se B. A. zaupa staršema v skupno varstvo in vzgojo, začela opuščati tudi skrb za dnevno življenje otroka.

9Pritožbeno zavzemanje za to, da je krivda za takšno stanje na strani predlagatelja, ni utemeljeno. Pri dnevni skrbi za B. A. ne gre namreč zgolj za opuščanje skrbi, ki jo lahko nasprotna udeleženka izvaja le ob sodelovanju s predlagateljem, temveč tudi za skrb, ki jo lahko vrši povsem neodvisno od tega. Pritožbeno ni prerekana ugotovitev, da nasprotna udeleženka v B. A. šoli na govorilnih urah še ni bila. Enako velja za zaključno srečanje s B. A. zagovornico, na katerega nasprotna udeleženka kljub vabilu ni prišla in svojega izostanka ni opravičila. B. A. ji pripravljenih voščilnic ni mogla izročiti. Pretirano in neutemeljeno je ob tem izgovarjanje nasprotne udeleženke, da je razpeta med šest otrok. F. A. in G. A. sta stara že več kot 20 let in z njo ne živita. E. A. bo kmalu polnoletna, pri skrbi za H. A. in I. A. pa ji pomaga tudi mož. Dejavnosti otrok pa nasprotna udeleženka niti ne navede. Tudi razdalja med X. in K. ne more biti ovira, da nasprotna udeleženka dva popoldneva v mesecu ne bi mogla priti k B. A. na obisk v X., a ni prišla niti enkrat. Izročitev darila, ki ga je B. A. imela zanjo pripravljeno, pa je nerazumno pogojevala s prihodom B. A. v K. Osebne izkaznice za B. A. kljub dogovoru ni uredila in B. A. ni mogla na morje na Hrvaško. Nasprotna udeleženka tudi ne zanika, da kljub pravnomočni odločitvi za B. A. še ničesar ni plačala. Zavzemanje CSD po čimbolj enakovredni vključenosti obeh staršev v nadaljnjo skrb za B. A. v obliki rezidenčnega skupnega starševstva pa se ne more realizirati, če starš opušča dnevno skrb za otroka. Sodišče prve stopnje zato predlogu CSD utemeljeno ni moglo slediti.

10Nasprotna udeleženka negativne posledice, ki se kažejo pri B. A., pripisuje izključni krivdi predlagatelja. Posledic svojih opustitev in ravnanj se očitno ne zaveda. B. A. prizadetost, ko ji na primer ni mogla izročiti pripravljenih voščilnic in darila, preprosto spregleda. Enako odhod s predstave. Zatrjevanega resnega pristopa k reševanju nastale situacije z ničemer ne izkazuje. Zavračanje osebnega sodelovanja s sodiščem in institucijami, ki so vključene v pomoč in obravnavo še odprtih vprašanj med staršema, ne potrjuje takšnega pristopa. Še manj izostanek z narokov v tem postopku. Nasprotna udeleženka izključno predlagatelja krivi za to, da se stiki štiri mesece niso izvajali zaradi neutemeljenega suma fizičnega nasilja njenega moža nad B. A. Pri tem pa povsem zanemari, da je predlagatelj stike v tem obdobju pogojeval le z zagotovitvijo varnega okolja. Nasprotna udeleženka pa je vztrajala pri stikih na njenem domu (ker so tako določeni), k B. A. v X. pa ni prišla (čeprav so tudi tako določeni) z izgovorom, da mora skrbeti za dva majhna otroka, čeprav je njun oče potrdil, da zanju lahko poskrbi. Tudi težave pri reševanju skupnega premoženja, ki jih izpostavlja nasprotna udeleženka, pri odnosu do B. A. in pri skrbi zanjo ne smejo imeti nobenega vpliva.

11Pritožbene trditve tako v ničemer ne omajejo zaključka sodišča prve stopnje, da nujen pogoj za izvajanje skupnega starševstva (sodelovanje z drugim staršem in izkazovanje dnevne skrbi za otroka) s strani nasprotne udeleženke ni izpolnjen.

12Prav tako ne more omajati odločitve sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga nasprotne udeleženke za prijavo začasnega prebivališča B. A. na njenem naslovu pritožbeno ponavljanje, da predlagatelj stalnega bivališča B. A. še vedno ni uredil na naslovu njenega dejanskega bivanja, temveč ima B. A. stalno bivališče prijavljeno na naslovu skupne nepremičnine, kjer ne živi, in pavšalno vztrajanje, da predlagatelj v celotnem postopku deluje neupravičeno in v nasprotju s koristjo B. A. Sodišče prve stopnje je predlog nasprotne udeleženke utemeljeno zavrnilo, ker v postopku ni niti zatrjevala, še manj pa izkazala, kako bi lahko ta okoliščina bistveno vplivala na otrokov nadaljnji razvoj.

13Pritožbeni očitki se tako izkažejo za neutemeljene. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) pritožbeno sodišče v izpodbijanem sklepu ni našlo napak, je izpodbijani del odločitve potrdilo (I. in III. točka izreka), pritožbo pa zavrnilo (2. točka 265. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

14Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Ker nasprotna udeleženka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, odločitev pa je zajeta v zavrnilnem delu izreka.

¹ C. C.: nadaljevanju nasprotna udeleženka; A. A.: v nadaljevanju predlagatelj.
² V tem postopku je bila postavitev izvedenca klinične psihologije predlagana zaradi suma ogroženosti otroka pri materi in v povezavi s stiki. Sodišče prve stopnje temu predlogu (utemeljeno) ni sledilo, ker je z drugimi dokazi ugotovilo, da stikov otroka z materjo ni treba spreminjati, ker otrok pri njej ni ogrožen. Odločitev glede stikov ni predmet pritožbenega postopka.