VSRS Sklep X DoR 153/2024-5

Revizija se dopusti glede vprašanja:

"Ali je materialnopravno pravilna presoja Upravnega sodišča, da bi morala družba kot plačnica davka izračunati in plačati dohodnino od dividend še pred izbrisom iz sodnega registra?"

1Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo, št. DT 0610-3292/2020-11 z dne 5. 1. 2021, s katero je Finančna uprava Republike Slovenije tožnici (med drugim) odmerila in naložila v plačilo dohodnino od dividend v znesku 154.243,16 EUR.

2Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je pokojni mož tožnice od družbe A., d. o. o. (v nadaljevanju družba), v kateri je imel večinski poslovni delež, pridobival posojila, ki jih (razen sprva) ni vračal niti ni plačeval obresti. Tožnica je nato po moževi smrti prevzela vse njegove obveznosti (vključno z njegovim dolgom do družbe iz naslova posojil v višini 616.972,63 EUR), postala edina družbenica družbe in odločila, da se družba izbriše iz sodnega registra po skrajšanem postopku brez likvidacije. Po presoji Upravnega sodišča je bil z izbrisom tožnici dejansko odpuščen dolg do družbe, ki ga je podedovala po pokojnemu možu, kar se po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju ZDDPO-2) šteje za prikrito izplačilo dobička. Ta pa se, kadar je izplačan fizičnim osebam, v skladu z Zakonom o dohodnini obravnava kot dividende in s tem kot dohodek iz kapitala, od katerih bi morala družba kot plačnica davka obračunati in plačati dohodnino. Ker tega družba pred izbrisom ni storila, je obveznost po pravilu iz Zakona o gospodarskih družbah prešla na tožnico, zato ji je davčni organ utemeljeno naložil v plačilo dohodnino od dividend.

3Tožnica (v nadaljevanju predlagateljica) je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in predlagala, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi dveh pomembnih pravnih vprašanj.

4Predlog za dopustitev revizije je utemeljen.

5Predlagateljica v predlogu navaja, da je odločitev o prenehanju družbe morala sprejeti, ker ta po moževi smrti ni več poslovala. Namen prenehanja družbe torej ni bil v izogibanju davčnim obveznostim, poleg tega sama ni bila posojilojemalka in ni nikoli prejela nobenih izplačil iz družbe, zato niti ni mogoče govoriti o odpustu dolga. Tudi če bi šlo za odpust dolga, pa je ta nastopil šele z izbrisom, zato že pojmovno ni mogoče, da bi družba obračunala in plačala dohodnino od dividend (iz naslova odpusta dolga, ki se šteje kot prikrito izplačilo dobička) še preden je bila izbrisana iz sodnega registra.

6Vrhovno sodišče ugotavlja, da se bo v okviru dopuščenega vprašanja lahko opredelilo do v predlogu izpostavljenih dilem in s tem nadgradilo svoja dosedanja stališča, predvsem v smeri, katere okoliščine morajo biti podane, da se odpust dolga šteje za obdavčljiv dogodek v smislu prikritega izplačila dobička po ZDDPO-2 oziroma ali je bila v okoliščinah konkretnega primera družba sploh dolžna izračunati in plačati dohodnino od dividend in če da, kdaj.

7Odgovor na dopuščeno pravno vprašanje je torej pomemben za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), zato je Vrhovno sodišče predlogu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), pri čemer je v predlogu navedeni vprašanji zaradi jedrnatosti preoblikovalo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

8Senat Vrhovnega sodišča je odločitev sprejel soglasno.